Pogosti nočni odhodi na stranišče in manjše težave pri uriniranju so simptomi, ob katerih moški običajno zamahnejo z roko in si rečejo, da gre pač za leta. Res je, da se prostata z leti pri večini moških povečuje, vendar težav z uriniranjem ne gre samodejno pripisovati staranju.

Prostata je žleza v velikosti kostanja, ki leži pod sečnim mehurjem in obdaja začetni del sečnice. Ima pomembno vlogo pri spolnosti, saj proizvaja del semenske tekočine in pomaga pri izlivu. S starostjo se pri številnih moških začne povečevati, kar lahko povzroči oslabljen curek urina, občutek nepopolno izpraznjenega mehurja in pogostejše uriniranje. Gre za benigno povečanje, ki samo po sebi ni rakavo obolenje. Težava pa je, da podobne simptome lahko povzroča tudi rak prostate, ki je najpogostejši rak pri moških.

Tiha bolezen

Rak prostate je zahrbten predvsem zato, ker v začetnih fazah navadno ne povzroča nobenih težav. Številni moški se zato počutijo povsem zdrave, medtem ko bolezen počasi napreduje. Preživetje je boljše, kadar je novoodkriti rak omejen na prostato, zato strokovnjaki poudarjajo pomen zgodnjega odkrivanja. V Sloveniji vsako leto odkrijejo več kot 1500 novih primerov, zaradi staranja prebivalstva pa število obolelih postopno narašča. Hkrati se izboljšuje tudi preživetje, saj zdravniki bolezen odkrivajo prej in jo zato tudi uspešneje zdravijo.

Diagnostika doživlja revolucijo

Dolga desetletja je bil glavni pripomoček za zgodnje odkrivanje bolezni test PSA, s katerim merijo koncentracijo za prostato specifičnega antigena (PSA) v krvi. PSA je beljakovina, ki jo proizvaja prostata in je v majhnih količinah normalno prisotna v krvi. Višje vrednosti se lahko pojavijo pri benignem povečanju prostate, okužbah sečil, včasih tudi po dolgotrajnem kolesarjenju. Ne smemo pa zanemariti možnosti, da lahko opozarjajo na raka prostate. V zadnjih desetih letih je pomembno vlogo pri diagnostiki raka prostate prevzela magnetna resonanca (MR) prostate. Ta omogoča lažje odkrivanje sumljivih sprememb v žlezi, hkrati pa zmanjša število nepotrebnih biopsij. Za postavitev diagnoze je še vedno treba napraviti biopsijo prostate in raka prostate dokazati v tkivnih vzorcih. Na podlagi MR-posnetkov lahko urologi opravijo fuzijsko biopsijo prostate, s katero natančno odvzamejo vzorce tkiva iz sumljivih predelov. To poveča možnost pravočasnega odkritja klinično pomembnih oblik bolezni.

FOTO: Depositphotos

Med novejšimi diagnostičnimi pristopi velja omeniti tudi test Stockholm3, ki poleg vrednosti PSA upošteva še vrsto drugih bioloških in genetskih označevalcev ter individualne dejavnike tveganja. Cilj takšnega pristopa je natančneje prepoznati moške z večjim tveganjem za agresivne oblike raka prostate in zmanjšati število nepotrebnih diagnostičnih posegov.

Velik potencial ima tudi umetna inteligenca. Posebni računalniški algoritmi že pomagajo pri analizi MR-posnetkov in radiologe opozarjajo na spremembe, ki bi jih sicer zlahka spregledali. Strokovnjaki pričakujejo, da bo v prihodnjih letih takšna pomoč postala del vsakodnevne klinične prakse.

Vsi raki niso enaki

Pomemben premik v sodobni urologiji pomeni tudi boljše razumevanje same bolezni. Še pred nekaj desetletji je bila diagnoza raka prostate skoraj samodejno povezana z operacijo ali obsevanjem. Danes zdravniki vedo, da številni tumorji rastejo zelo počasi in morda nikoli ne bi ogrozili bolnikovega življenja.

Pri takšnih bolnikih se vse pogosteje odločajo za tako imenovano aktivno spremljanje. To pomeni redne preglede, meritve PSA, magnetno resonanco in kontrolne biopsije prostate. Zdravljenje se uvede šele, če začne bolezen napredovati. Takšen pristop omogoča, da številnim moškim prihranijo morebitne neželene učinke zdravljenja.

Nova generacija zdravljenja

Če je bil napredovali rak prostate še pred nekaj desetletji pogosto povezan z omejenimi možnostmi zdravljenja, je zdaj precej drugače. Bolnikom so poleg sistemske hormonske terapije in kemoterapije na voljo nova hormonska zdravila, imunoterapija in tarčna sistemska radioterapija. Vedno večjo vlogo ima gensko testiranje, ki lahko pomaga pri izbiri zdravljenja in omogoča, da je zdravljenje bolj prilagojeno posamezniku.

Moški še vedno prepogosto odlašajo

Kljub napredku medicine največji izziv ostaja vedenje moških. Številni obisk zdravnika odlagajo več mesecev ali celo let. Nekateri zaradi strahu pred diagnozo, drugi zato, ker težavam ne pripisujejo posebnega pomena.

Prav zato strokovnjaki priporočajo, da se moški po 50. letu z osebnim zdravnikom pogovorijo o zdravju prostate. Pri tistih, katerih oče, brat ali drug bližnji sorodnik je zbolel za rakom prostate, pa je takšen pogovor smiseln že prej. Zgodnje odkrivanje namreč ostaja najmočnejše orožje v boju proti bolezni. In prav na tem področju medicina danes ponuja več možnosti kot kadar koli prej.

Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Aktivni & zdravi.