Možganska kap se zgodi brez opozorila, preventivni pregledi so zato nujni

Vratne žile vsak dan neopazno opravljajo eno najpomembnejših nalog v telesu – oskrbujejo možgane s krvjo. Ko se zožijo ali zamašijo, je lahko posledica usodna: možganska kap. Bolezen pogosto napreduje tiho, brez izrazitih znakov, zato strokovnjaki opozarjajo na pomen pravočasnega odkrivanja in obvladovanja dejavnikov tveganja.

Najpomembnejši vratni žili sta levi in desni skupni karotidni arteriji, ki se v vratu razdelita na notranjo in zunanjo vejo. Notranja karotidna arterija oskrbuje možgane s kisikom in hranili. Zožitev karotidnih arterij zaradi ateroskleroze – nalaganja maščobnih oblog v žilni steni – je eden ključnih vzrokov za ishemično možgansko kap. Ateroskleroza nastaja postopno. Maščobne obloge (plaki) ožajo žile in lahko počijo. Če se na mestu razpoke oblikuje krvni strdek, lahko ta popolnoma zapre pretok ali pa odpotuje v možgane in zamaši manjšo arterijo. Evropsko združenje za žilno kirurgijo navaja, da je pomembna karotidna stenoza prisotna pri velikem deležu bolnikov, ki doživijo možgansko kap ali prehodni ishemični napad.

Dolgo brez simptomov

In kdo je najbolj ogrožen? Po smernicah Evropskega kardiološkega združenja med glavne dejavnike tveganja spadajo povišan krvni tlak, povišane vrednosti holesterola, sladkorna bolezen, kajenje, debelost in telesna neaktivnost ter starost nad 65 let. Tveganje se povečuje s kombinacijo dejavnikov. Posebej ogroženi so posamezniki z že znano aterosklerotično boleznijo srca ali perifernih arterij. Karotidna bolezen je lahko dolgo brez simptomov. Ko se pojavijo znaki, gre pogosto že za opozorilni dogodek – prehodni ishemični napad ali kap. Med tipične simptome spadajo nenadna oslabelost ali ohromelost obraza, roke ali noge (pogosto na eni strani telesa), motnje govora ali razumevanja, nenadna izguba vida na eno oko ter omotica in izguba ravnotežja. Strokovnjaki poudarjajo, da je pri teh znakih nujna takojšnja medicinska pomoč, saj je zgodnje zdravljenje ključno za zmanjšanje trajnih posledic.

Preprečimo težave

Osnovna in neinvazivna preiskava je ultrazvok vratnih arterij, ki omogoča oceno stopnje zožitve. Po potrebi zdravniki opravijo še CT-angiografijo ali MR-angiografijo, da natančneje opredelijo anatomijo in tveganje. Zdravljenje je odvisno od stopnje zožitve in prisotnosti simptomov. Temelj predstavlja intenzivno obvladovanje dejavnikov tveganja. Zdravnik lahko predpiše zdravila za zniževanje krvnega tlaka, statine za znižanje holesterola, zdravila proti strdkom. Pri sladkorni bolezni so potrebni redni pregledi. Zdravniki svetujejo opustitev kajenja. Pri bolnikih s pomembno, zlasti simptomatsko zožitvijo (običajno nad 70 %) smernice priporočajo kirurški poseg – karotidno endarterektomijo ali v določenih primerih vstavitev žilne opornice.

Za zdravje vratnih žil lahko veliko naredimo sami. Redna telesna aktivnost (vsaj 150 minut zmerne vadbe tedensko), mediteranski način prehrane, vzdrževanje zdrave telesne mase in nadzor krvnega tlaka in lipidov preprečujejo resnejše zdravstvene težave.

Možgane oskrbujejo s krvjo. FOTO: Peopleimages/Getty Images

Osnovna in neinvazivna preiskava je ultrazvok vratnih arterij. FOTO: Peakstock/Getty Images