Na kokosovem olju lahko tudi cvremo

Kokosova palma je rastlina tropskega podnebja, ki zraste v višino kar trideset metrov in ima tudi pet metrov dolge liste. Je zelo dolgoživo drevo, saj lahko dočaka kar sto let, v najboljši rodnosti pa je med desetim in petdesetim letom, ko obrodi tudi več kot 70 orehov. Plodovi tehtajo do tri kilograme, veliki pa so kot otroška glava. Imajo zelo trdo rjavo lupino, ki je z nožem ne bomo prerezali, v plodu pa najdemo snežno belo meso in vodo, ki se z zrelostjo spremeni v mleko. Za uživanje so primerni plodovi, ki jih lahko kupimo tudi v naših trgovinah, ali predelani izdelki, predvsem maslo oziroma olje, moka in mleko.

V kulinariki uporabljamo predvsem kokosovo moko, ki je zanimiva tudi zato, ker ne vsebuje glutena. Kupimo jo lahko v večini živilskih trgovin, uporabljamo pa kot preostale vrste moke, za pripravo kruha, tort, peciva in podobno; k običajni moki primešamo do 25 odstotkov kokosove. Kokosove mrvice uporabljamo predvsem za dekoracijo sladic.

Vse bolj priljubljeno je tudi kokosovo mleko, ki ga kupimo v konzervah in uporabljamo za pripravo omak ali juh, z njim lahko nadomestimo smetano živalskega izvora, pogosto ga dodajamo kariju. Tako kot s kokosovim mlekom nadomeščamo smetano, s kokosovim oljem ali maslom nadomestimo druge živalske ali rastlinske maščobe: na kokosovi maščobi lahko namreč dušimo, pečemo ali cvremo jedi.


Predelani kokosovi izdelki so enostavni za uporabo, precej bolj zapleteno pa je, če se odločimo kupiti cel oreh. Že v trgovini si bo marsikdo belil glavo, kako ga razrezati. Kot rečeno, z nožem ne bo šlo, čeprav pravzaprav ni tako težko: ne bomo ga zrezali, temveč razbili. Postopek je zelo enostaven. Če natančno pogledamo lupino, ima tri nakazane vdolbine, kot dve očesi in usta. Srednja je nekoliko mehkejša, tako da na tem mestu lupino zlahka predremo z nožem ali izvijačem in izlijemo tekočino. Potem ga ni težko razkosati. S topim predmetom potolčemo po namišljeni krožnici okoli osi in lupina bo počila.

Prav zaradi teh vdolbin, zaradi katerih oreh spominja na glavo, so španski zavojevalci kokosu dali ime coco, kar pomeni opičja glava. Ko ga razkosamo, izločimo meso, ki ga uživamo sveže ali pa ga zmeljemo v moko ali kosmiče.