Nabiralništvo v Sloveniji doživlja pravi razcvet – vse več ljudi se vrača k naravi, išče divje rastline in jih vključuje v prehrano. A ta trend ima tudi temno plat: pomanjkanje znanja lahko vodi v nevarne, celo usodne napake. V podkastu, ki ga najdete na spletni strani https://deloindom.delo.si, na to jasno opozori dr. Katja Rebolj, doktorica biokemije in poznavalka divjih rastlin, ki poudarja, da pri nabiranju ni prostora za ugibanje.
Med najbolj nevarnimi rastlinami pri nas izpostavi tri, ki jih mora poznati vsak začetnik – in tudi marsikateri izkušen nabiralec. Začnimo s podleskom, ki velja za najnevarnejšo rastlino pri nas predvsem zato, ker ga ljudje pogosto zamenjajo za čemaž ali druge užitne spomladanske rastline. Prav v tem je njegova največja past – podobnost. Letos sta zaradi zastrupitve s podleskom umrla dva človeka, v zadnjih dvajsetih letih pa je bilo po besedah sogovornice šest smrtnih primerov in še veliko več zastrupitev. Zato Reboljeva poudarja: preden se odpravimo nabirat čemaž ali podobne rastline, moramo podlesek res dobro poznati – ne le na fotografiji, ampak v naravi.
Poznate razliko med jesenskim podleskom (levo) in čemažem? FOTO: Ktf.si
Druga nevarna rastlina, ki jo izpostavi, je pikasti mišjak. Čeprav je v Sloveniji razmeroma redek, ga nabiralci pogosto omenjajo zaradi njegove zgodovinske in botanične posebnosti. Gre za rastlino, s katero so v antični Grčiji usmrtili filozofa Sokrata. Danes je nevarna predvsem zato, ker je podobna nekaterim užitnim kobulnicam – rastlinam, ki jih ljudje pogosto nabirajo, na primer peteršilju ali korenju. Prav ta podobnost je razlog, da ga moramo poznati, čeprav ga morda redko srečamo.
Mišjak je na prvi pogled zelo podoben nekaterim užitnim rastlinam, zato je pri nabiranju potrebna previdnost, saj ni primeren za uživanje. FOTO: Ali Majdfar/Getty Images
Tretja rastlina, ki jo izpostavi dr. Reboljeva, je volčja češnja – ena najbolj znanih strupenih rastlin, o kateri so otroke opozarjale že babice. Njeni plodovi so privlačni, kar predstavlja veliko tveganje, zlasti za otroke. Že tri jagode lahko povzročijo smrtno zastrupitev pri otroku, pri odraslem pa približno deset. Čeprav danes ni veliko dokumentiranih primerov zastrupitev, prav zaradi opozoril iz preteklosti ostaja ena najbolj prepoznavnih nevarnih rastlin.
Dr. Katja Rebolj poudarja, da je nabiralništvo predvsem odnos do narave, ne le nabiranje. FOTO: Marko Feist
Nabiralništvo ni hobi, ki bi se ga učili mimogrede. Reboljeva izpostavlja, da je najbolj dragoceno znanje tisto iz prakse – stik z izkušenim nabiralcem, ki nam rastline pokaže v naravi. Poleg pravilne identifikacije opozarja še na širši vidik: nabiralec ni le nekdo, ki rastline pozna, ampak tudi spoštuje naravo, razume rastišča in zna presoditi, kaj in koliko nabrati.
