Naglušnost ni tako nedolžna, kot se morda zdi

Naglušnost pomeni delno izgubo sluha, ki lahko nastane zaradi različnih vzrokov. Kot na spletni strani drmed.org pojasnjuje Irena Primožič-Koradin, zdravnica, povezana z Združenjem zdravnikov družinske medicine Zavoda za razvoj družinske medicine, ne gre vedno za enak problem. »Naglušnost lahko povzročijo mehanske motnje v sluhovodu ali srednjem ušesu, ki ovirajo prevajanje zvoka, lahko pa gre za okvaro notranjega ušesa, slušnega živca ali slušnih poti v možganih,« poudarja. Ločimo med prevodno in zaznavno naglušnostjo. Prva nastane, ko zvok ne more normalno potovati do notranjega ušesa – denimo zaradi vnetja, poškodbe bobniča ali celo čepa iz ušesnega masla. Druga je pogosto resnejša, saj gre za okvaro slušnih celic ali živcev. Povzročijo jo lahko močan hrup, virusne okužbe, določene bolezni in celo nekatera zdravila.

Hrup je danes eden največjih sovražnikov sluha. Dolgotrajno poslušanje glasne glasbe, delo v hrupnem okolju ali stalna uporaba slušalk lahko povzročijo trajne poškodbe: ko sluh enkrat oslabi, poti nazaj pogosto ni več. A težava ni le fizična. Naglušnost vpliva tudi na odnose. Ljudje se začnejo umikati iz pogovorov, izogibajo se družbi, ker jih komunikacija utrudi. Pogosto se pojavi občutek izključenosti. Zato strokovnjaki opozarjajo, da naglušnost ni le zdravstveni, ampak tudi socialni problem.

Pomembna preventiva

Če nas začne slabši sluh ovirati pri vsakdanjih opravilih ali sporazumevanju – zlasti v prostoru, kjer je več ljudi ali hrupa –, je to jasen znak za obisk zdravnika. Prezreti ne smemo niti bolečine ali šumenja v ušesih. Zdravnik najprej preveri osnovne vzroke. Včasih je rešitev presenetljivo preprosta – na primer odstranitev ušesnega masla. Če težava vztraja, sledijo dodatne preiskave, med njimi avdiometrija, ko natančno izmerijo sluh z različnimi toni in jakostmi. Možnosti zdravljenja so precej razvite. Pri nekaterih oblikah pomagajo kirurški posegi, pri drugih slušni aparati, ki so danes vse manjši in učinkovitejši. Pri hujših okvarah lahko pomagajo kohlearni vsadki, ki nadomestijo delovanje poškodovanih slušnih celic.

Kot poudarjajo strokovnjaki, je najpomembnejša preventiva: izogibanje močnemu hrupu, zaščita pri delu, zmernost pri uporabi slušalk in previdnost pri jemanju določenih zdravil lahko bistveno zmanjšajo tveganje. Posebno pozornost je treba nameniti otrokom. Če se otrok ne odziva na zvoke ali se njegov govor razvija počasneje, je nujen pregled. Zgodnje odkrivanje lahko prepreči dolgoročne posledice. Največji vpliv je na razvoj govora. Otrok se jezika uči tako, da posluša. Če ne sliši dobro, začne govoriti pozneje, ima omejen besedni zaklad in težje oblikuje stavke. Govor je lahko nejasen ali nerazločen.

Zelo škodljiva je izpostavljenost močnemu hrupu. FOTO: Yurii Yarema/Getty Images

Predolgo odlašanje z odhodom k zdravniku se še posebej odsvetuje pri otrocih. FOTO: Ivan-balvan/Getty Images