Najboljši viri vitamina D

Prepričani smo, da imunskemu sistemu zlasti koristijo tisti z vitaminom D.

Res lahko pomagajo?

Čeprav je le malo verjetnosti, da bi vitaminski nadomestki lahko preprečili okužbe, je res, da ugodno vplivajo na imunski sistem in mu nekoliko pomagajo pri njegovih nalogah.

A pri sicer zdravih ljudeh, ki se redno gibljejo, si privoščijo dovolj spanca in se prehranjujejo uravnoteženo ter jim zato teh snovi v telesu ne manjka, nimajo ravno opaznega učinka,« pove avstralski imunolog Scott Read.

»Če nekdo želi uživati vitaminske in prehranske dodatke z vitamini, ni v tem nič slabega,« meni prehranska strokovnjakinja in dietologinja Carol Haggans, vendar dodaja, naj bodo količine znotraj priporočil.

Previdno z vitaminskimi dodatki. FOTO: Batuhan Toker/Gettyimages

Opozarja še, da kombinacija prehranskih dodatkov za dvig odpornosti in nekaterih zdravil prvim zmanjša ali povsem izniči učinkovitost, zato se je pred njihovim jemanjem dobro posvetovati z zdravnikom.

Kako je z vitaminom D?

Vitamin D deluje protivnetno. Njegovo pomanjkanje v telesu je razlog za povečano tveganje za okužbe dihal, denimo gripo in prehlad. Zadnje raziskave dokazujejo, da lahko prehranski dodatki z vitaminom D skrajšajo čas prebolevanja, ob tem so znanstveniki dokazali, da je koristen tudi za zdravje sečil, saj skrbi za zdravje mišic mehurja in medeničnega dna.

Leta 2019 izvedena študija je pokazala še, da so nizke količine te snovi v telesu povezane z večjim tveganjem za raka mehurja. Hkrati se poveča tveganje za osteoporozo, depresijo, pogoste so bolečine v mišicah, pojavljata se izčrpanost in povišan krvni tlak. Tudi nevrološke težave in bolezni, kot je multipla skleroza, so povezane s primanjkljajem vitamina D.

Najbogatejši prehranski viri vitamina D so živila živalskega izvora: ribje olje, losos, sardine, skuša, jajčni rumenjak, maslo, jetra. FOTO: Shutterstock

Zanj je zaslužno sonce

Največ vitamina D, ki je v bistvu hormon, v našem telesu nastaja pod vplivom sončnih žarkov, in ker smo tem pozimi redkeje izpostavljeni, so v določenih primerih dodatki s tem vitaminom na mestu. So pa njegovi dobri viri tudi mastne ribe, ribje olje, jajčni rumenjak, gobe, goveja jetra, sir in obogateno mleko.

Priporočila evropske agencije za varno hrano so, da je zgornja meja 100 mikrogramov oziroma 4000 mednarodnih enot na dan. Vitamin D je topen v maščobah.

To pomeni, da se v nasprotju z vodotopnimi vitamini, ki jih organizem ob morebitnem presežku izloči z urinom, v telesu shranjuje, in če ga vnašamo v prevelikih količinah, tvegamo hipervitaminozo, opozarja NIJZ.

Preveč vitamina D vodi tudi do previsokih ravni kalcija, simptomi povečane količine kalcija so med drugim utrujenost, omotičnost, zmedenost, povečana žeja in zelo pogosta potreba po uriniranju.