Najpogostejši vzrok za glavobol je stres

Vzrokov je veliko in najpogosteje so nenevarna stanja. Glavobole ločimo na primarne, če zanje ne najdemo vzroka, in sekundarne oz. simptomatske, če je vzrok bolezensko dogajanje. Daleč najpogostejši so prvi, ki so največkrat posledica stresa.

Primarni glavobol

Med primarnimi glavoboli so najpogostejši napetostni, teh je 70 odstotkov vseh, dokaj pogosta oblika je migrena, v enem odstotku pa gre za glavobol v rojih oz. skupkih.

Napetostni glavobol

Napetostni oz. tenzijski glavobol je najpogostejša vrsta, ki se pojavlja pri odraslih vseh starosti. Občutimo ga kot topo bolečino, pritisk ali stiskanje, nekateri navajajo občutek polne glave. Bolečina je navadno blaga ali zmerna, vendar intenzivnost s pogostostjo raste. Traja lahko več ur. Glavobol sprožijo različni dejavniki, najpogosteje stres, pomanjkanje spanja, lakota, dehidracija, preobremenjenost oči in nekatere vrste hrane in dodatkov v prehranskih izdelkih. Zanj je značilno, da ga lahko omilimo s telesno aktivnostjo.

Migrena

Pri glavobolu, ki je močan in traja več ur, lahko tudi tri dni, gre po vsej verjetnosti za migreno, ki se sicer pogosteje pojavlja pri ženskah. Pred začetkom glavobola ima večina svarilne simptome, kot so strah, razdražljivost in utrujenost. Temu v 15 odstotkov sledi t. i. avra, ki traja približno eno uro, zanjo pa so značilni občutljivost za svetlobo in hrup, izpadi vidnega polja ter mravljinčenje ali ohromelost polovice telesa. Obdobju avre sledi močan glavobol, ki človeka onesposobi, onemogoči vsakodnevne aktivnosti ter se okrepi pri telesni aktivnosti. Bolečina je lahko enostranska ali pa se razširi po vsej glavi. Premikanje glave stanje navadno poslabša, zato je najboljši ukrep počitek. Migreno praviloma spremlja slabost, lahko tudi bruhanje, pojavijo se razdražljivost, utrujenost in omedlevica ter občutljivost za svetlobo in zvok ter dišave. Sprožijo jo različni dejavniki, kot so izpostavljenost močni svetlobi in hrupu, stres, cigaretni dim, hormonske spremembe, pomanjkanje spanja, alkohol in nekatera zdravila, zato se jim je treba izogibati.

Glavobol v rojih

Glavobol v rojih oz. skupkih je redkejša oblika, pogostejši je pri moških. Kot že ime pove, se pojavlja v napadih, najmanj eden dnevno, ob istem letnem času in traja mesec ali dva. Značilna je intenzivna bolečina okoli enega očesa. Ob napadih ima oseba pogosto težave s solzenjem in rdečimi očmi.

Sekundarni oz. simptomatski glavobol

Vzrok je bolezensko dogajanje, pri čemer lahko gre za povsem nenevarna stanja, občasno pa je opozorilni znak, ki kaže na kaj resnega. V teh primerih so glavobolu največkrat pridruženi še drugi znaki: povišana telesna temperatura, otrdel vrat, izpuščaji, vrtoglavica ali motnje ravnotežja, zmedenost ali dvojni vid ter ohromelost okončin.

Med najnevarnejša stanja spada subarahnoidna krvavitev, za katero je značilen v nekaj minutah nastal izredno hud glavobol. Pozorni moramo biti tudi pri glavobolih, ki spremljajo vročinska stanja, saj lahko gre za vnetje oz. infekcije centralnega živčnega sistema. Pojavi se lahko tudi pri možganskih tumorjih, pri čemer so glavoboli stalni, intenzivnost raste, pridruženi pa so še drugi znaki: ohromitev polovice telesa, izpadi vidnega polja, motnje občutkov po polovici telesa ter osebnostne spremembe. Pri možganski kapi se glavobol pojavi redkeje, lahko pa je simptom močno povišanega krvnega tlaka. Vzrok je lahko vnetno dogajanje v obnosnih votlinah ali zobovju. Med sekundarne glavobole spadajo tudi tisti, ki se pojavijo po poškodbi glave ali pretresu možganov.

Kako si pomagamo sami

Pri blažitvi simptomov so včasih učinkoviti hladni obkladki in počitek v temni sobi. Če ti ukrepi ne ublažijo glavobola, pa pride v poštev lajšanje bolečine s protibolečinskimi zdravili, o katerih se je ob rednem zdravljenju treba posvetovati z zdravnikom, ki bo glede na jakost in pogostost predpisal najprimernejše zdravilo. Za vse primarne oblike glavobola je najpogostejši vzrok stres, čemur primerno je tudi preprečevanje. To pomeni zdravo življenje z redno telesno aktivnostjo, dovolj spanja in različne tehnike sprostitve: meditacija, avtogeni trening, joga. Možnost lajšanja težav je akupunktura, metoda alternativne medicine, ki jo za zdravljenje bolečine priznava tudi uradna medicina.

Kdaj k zdravniku

Če so hudemu glavobolu pridruženi še drugi omenjeni znaki ali simptomi ter če so glavoboli zelo pogosti in hudi, je smiselno obiskati zdravnika, da bo izključil resno bolezensko dogajanje. Prav tako je obisk zdravnika potreben, če se glavoboli pojavljajo po poškodbi glave, zaradi katere še nismo obiskali zdravnika.

*Mateja Tiselj, dr. med.