

Ob spremembi ne omahujmo z obiskom pri zdravniku. FOTO: Peter Dazeley/Getty Images

Varnega sončenja ni! FOTO: Manuel Arias Duran/Getty Images

Poskrbimo za senco, dolga oblačila in naglavna pokrivala. FOTO: Kajakiki/Getty Images



Koža je naš največji organ in nas spremlja vse življenje, zato si zasluži posebno skrb in zaščito – tudi pred soncem. Vsako leto v maju zaznamujemo dva pomembna dneva, ki sta tesno povezana z našim zdravjem in odnosom do sonca – svetovni dan sonca in evropski dan melanoma. Tudi letos strokovnjaki opozarjajo, da je pretirano izpostavljanje žarkom zelo tvegano, saj povzroča poškodbe klože, spodbuja staranje in povečuje tveganje za razvoj kožnega raka, med katerimi je najnevarnejši melanom.
Sonce je vir življenja, toplote in energije, pozitivno vpliva na naše počutje, spodbuja nastajanje vitamina D, nam krepi odpornost in nas vabi h kakovostnemu preživljanju časa na prostem. A le ozaveščeni bomo predvsem v prihodnjih mesecih, ko so UV-žarki najmočnejši, na prostem tudi varni, opozarjajo strokovnjaki in dodajajo, da si koža spremembe in poškodbe, ki jih povzroča nevarno sevanje, zapomni in jih sešteva, dokler se ne razvije nevarna, tudi smrtna bolezen. Primerov kožnega raka je vse več, dobra novica pa je, da je ob zgodnjem odkrivanju zelo uspešno ozdravljiv, zato so preventiva, samoopazovanje in redni pregledi kože izjemno pomembni.
Posebej nevarne so sončne opekline v otroštvu in mladosti.
Sonce oddaja različne vrste UV-žarkov, pri čemer so za človeka najpomembnejši UVA in UVB. UVA-žarki prodirajo globlje v kožo in so odgovorni za staranje, UVB-žarki pa povzročajo sončne opekline. Oba tipa povečujeta tveganje za nastanek kožnega raka. Posebej nevarne so sončne opekline v otroštvu in mladosti, ko je koža občutno tanjša, saj lahko bistveno povečajo možnost razvoja melanoma kasneje v življenju. Prav zato je pomembno, da zdrave navade privzgajamo otroku že od prvih let življenja.
Najpomembneje je, da se izogibamo soncu v tistih urah, ko je najmočnejše, to je med 10. in 16. uro. Takrat je priporočljivo poiskati senco, dejavnosti na prostem pa načrtujemo v jutranjih oziroma poznejših popoldanskih urah. Ob tem je pomembna primerna zaščita z oblačili, pokrivalom in sončnimi očali. Lahka, gosto tkana oblačila in klobuk s širokimi krajci lahko bistveno zmanjšajo izpostavljenost kože. Nepogrešljiv del zaščite je uporaba zaščitnih krem s sončnim faktorjem SPF 50. Sredstvo je treba nanesti dovolj zgodaj pred izpostavitvijo soncu in ga redno obnavljati, še posebej po kopanju ali potenju. Toda zaščitna krema ni namenjena podaljševanju časa sončenja, temveč zmanjševanju škodljivih vplivov UV-sevanja!

In še, napačno je prepričanje, da nas oblaki varujejo pred soncem, poudarjajo strokovnjaki, saj UV-žarki prodirajo tudi skoznje. Previdnost je zato potrebna vse leto, ne le poleti. Svetovna zdravstvena organizacija te dni glasno opozarja tudi na nevarno uporabo solarijev, ki nevarno povečujejo tveganje za melanom, zlasti pri mladih. Umetno porjavela koža ni znak zdravja, temveč odziv na poškodbo zaradi UV-sevanja.
Euromelanoma 2026, letošnja evropska kampanja ob dnevu melanoma, poudarja pomen ozaveščanja o kožnem raku. Vaša koža je dragocena – redno se pregledujte in ukrepajte takoj, če opazite sumljivo spremembo, se glasi tokratno geslo, tako tudi v Sloveniji maja in junija potekajo brezplačni preventivni pregledi v izbranih dermatoloških ambulantah in tudi nakupovalnih središčih v sodelovanju z Združenjem slovenskih dermatovenerologov. Vsak posameznik bi moral poznati znamenja na svojem telesu in biti pozoren na morebitne spremembe, še poudarjajo. Sprememba velikosti, oblike ali barve, nepravilni robovi, srbečica, krvavitev in drugi nenavadni znaki terjajo pregled pri strokovnjaku, in to čim prej!
Kožo si preglejmo enkrat na mesec, pregled pa naj vključuje obraz, uhlje, lasišče, vrat, trup, hrbet, spodnje okončine, zgornje okončine, nohte in predele med prsti. Pomagamo si z ogledalom ali prosimo partnerja, naj pogleda težje dostopne predele hrbta in lasišča.
