Naše celice so lačne žive hrane

Zelenjavo soči že več kot deset let in od življenjske energije kar prekipeva, bolj kot kdaj koli prej. Ko enkrat začne pripovedovati o čudežni moči svežega zelenja, ga je težko ustaviti. Ko se zgodnjega dopoldneva dobiva na intervjuju, gospod Jakič vztraja, da najprej izmeriva pH mojega urina, tako bova določila stanje zakisanosti telesa. Strah me je, prejšnji večer sem se veselo basala s čokolado, bombo sladkorja, rezultati zagotovo ne bodo briljantni. In res so bili nekoliko skrb vzbujajoči, 5,6 je že meja zakisanosti. A mojster ne obupa, prepričan je, da mi bo z zelenjavnim sokom povrnil pH telesa v zdravo stanje kar med mojim obiskom. Na delovni mizi ima poleg sokovnikov že pripravljeno sveže nabrano zelenjavo in sadje z domačega vrta. Vse je dva- do trikrat oprano z vodo, večji in trši plodovi pa so narezani na krhlje, ki bodo z lahkoto zdrknili v sokovnik. Tako preprosto je.

Ljubi klorofil

Pričneva s stebelno zeleno, cikorijo, koromačem, blitvo, špinačo, koprivami; zeleno zelenjavo, bogato s klorofilom. Ta je ključna v zdravem prehranjevanju in posebno primerna za bolnike z rakom, saj klorofil deluje kot naravni nadomestek kemoterapije, brez stranskih učinkov. V telo vnese potrebno količino kisika, v zelenjavi pa najdemo tudi nešteto vitaminov, mineralov, aminokislin in drugih hranil, brez katerih naš organizem ne more preživeti. V sokovnik potisne še kar ves šopek peteršilja. Izredno bogat je z vitaminom C, ki pomaga absorbirati vse preostale vitamine in minerale, kot močan diuretik pa hitro očisti telo.

Kaj pa sadje?

V pitju zelenjavnega soka sem novinka, zato Jakič k zelenjavi pridene še krhlje jabolka, melone, grenivke in korenčka. Ti bodo izboljšali okus zelenemu napitku. Zanima me, zakaj ni sadja več, pa razloži, da je preveč nabito s sladkorjem, sadnim seveda, a konec koncev sladkorjem, ki podobno kot bela moka in sladkarije niža pH našega telesa. Daljša zakisanost, ko pH znižamo pod 5,5, pa je kritično obdobje, ki je dobra odskočna deska za bolezen. Strokovnjaki zato priporočajo, da tri do štiri sadeže čez dan pojemo kar v prvotni obliki, jih zgrizemo z zobmi, tako naše telo porabi več časa in energije za prebavo, poveča pa se nam občutek sitosti. Zakaj pa potem zelenjave ne uživamo kar cele? Ker je tako preprosteje, se zasmeji Milan. »Težko boste našli junaka, ki bo vsak dan brez težav pojedel tri ali štiri stebelne zelene.«

CELOTEN ČLANEK JE OBJAVLJEN V AKTUALNI ŠTEVILKI REVIJE ONAPLUS. NANJO SE LAHKO NAROČITE NA BREZPLAČNI ŠTEVILKI 080 11 99.