Ne čudežen vitamin, to v resnici okrepi imunski sisitem

Del te obrambe je prirojen; deluje hitro in široko, kot prvi odziv na vsak napad. Drugi del pa se nauči prepoznati sovražnika in si ga zapomni za v prihodnje. Zato smo po nekaterih boleznih ali cepljenjih proti njim odporni.

V zadnjih letih znanstveniki odkrivajo, da tudi prirojeni del imunskega sistema kaže nekakšno obliko spomina in se naslednjič odzove hitreje. To pojasnjuje, zakaj nekateri ljudje bolezen premagajo hitreje kot drugi, in odpira nove možnosti za razumevanje imunosti.

FOTO: Nanci Santos/Gettyimages

Hrana, ki res pomaga

Naše črevesje je dom milijardam bakterij, ki vplivajo na prebavo, presnovo in tudi na odpornost. Zadnje raziskave kažejo, da lahko z uravnoteženo prehrano res okrepimo imunski sistem; predvsem s hrano, ki podpira zdravo črevesno floro.

Zelo koristna je fermentirana hrana, kot so jogurt, kefir, kislo zelje, kimči ali kombuča. V desettedenski raziskavi, ki so jo izvedli na Stanfordu, so ugotovili, da prehrana z veliko fermentiranih živil poveča raznolikost črevesnega mikrobioma in zniža raven vnetnih označevalcev v krvi.

Tudi vlaknine imajo pomembno vlogo; hranijo korist­ne bakterije, ki nato v črevesju tvorijo snovi, s katerimi se krepi obramba sluznic in zmanjšuje tveganje za vnet­ja.

To pomeni, da z rednim uživanjem zelenjave, sadja, stročnic, oreščkov in polno­zrnatih žit naredimo veliko več za imunski sistem kot z večino prehranskih dodatkov.

FOTO: Gettyimages

Probiotiki: koristni, a ne vsi enako

Probiotiki so koristni mikroorganizmi, ki v zadostnih količinah pomagajo ohranjati ravnovesje v črevesju. Številne raziskave potrjujejo, da lahko določeni sevi zmanjšajo pogostost prehladov in skrajšajo njihovo trajanje, vendar se učinki razlikujejo glede na sev in odmerek.

Zato je bolj zanesljivo, da probiotike najprej vnesemo s hrano (denimo s kefirjem ali jogurtom), prehranska dopolnila pa izberemo le, če so dokazano učinkovita in primerna za naš namen.

 FOTO: Matidtor/Gettyimages

Toplota in dihala: učinki savne

Finske raziskave že več let kažejo, da redno obiskovanje savne lahko zmanjša tveganje za nekatere bolezni dihal. Ljudje, ki hodijo v savno večkrat na teden, redkeje zbolevajo za pljučnico in drugimi boleznimi dihal.

Mehanizmi še niso popolnoma jasni, a verjetno gre za kombinacijo toplotnega učinka, sprostitve in izboljšane prekrvitve sluz­nic. Savna torej ni zdravilo, je pa lahko dobra podpora zdravemu življenjskemu slogu, če le zanjo nimate zdravstvenih omejitev.

Stres in imunost

Dolgotrajen stres dokazano oslabi naš imunski sistem. Poviša raven kortizola, kar zavira tvorbo zaščitnih celic in podaljša okrevanje po bolezni.

Pomembno je, da stres sproti sproščamo; z gibanjem, pogovorom, bivanjem v naravi ali z vajami čuječnosti, ki pomagajo umiriti misli in telo. Ko se telo sprosti, imunski sistem spet deluje bolje.

FOTO: Gettyimages

Odsev našega načina življenja

Čeprav se o imunosti veliko govori, raziskave vse jasneje kažejo nekaj preprostega: telesu ne pomaga en sam čudežen vitamin ali dodatek, temveč celota vsakdanjih navad.

Vitamini in minerali, kot so vitamin C (pomaga pri delovanju belih krvničk in deluje kot antioksidant), vitamin D (uravnava delovanje imunskih celic in prispeva k zdravim kostem), cink (pomemben za celjenje in tvorbo zaščitnih celic) ter železo (potrebno za prenos kisika in obrambo pred okužbami), imajo pomembno vlogo pri normalnem delovanju imunskega sistema.

Najboljše rezultate še vedno prinaša kombinacija gibanja, kakovostnega spanca, uravnotežene prehrane in duševnega ravnovesja. Imunski sistem namreč ne deluje ločeno od drugih telesnih procesov, ampak kot odsev našega celotnega načina življenja.