Krvni tlak je eden najpomembnejših kazalnikov našega zdravja ter delovanja srca in ožilja. Čeprav visokega krvnega tlaka pogosto ne čutimo, lahko dolgoročno vodi do resnih zapletov, kot so bolezni srca, možganska kap in okvare ledvic. Redno spremljanje krvnega tlaka ter zdrav življenjski slog sta ključna za preprečevanje težav in ohranjanje dobrega počutja.
Vsakih 5 let
»Krvni tlak je sila, ki jo kri izvaja na stene arterij. Sistolični tlak predstavlja pritisk v arterijah med krčenjem srca, diastolični tlak pa med sprostitvijo srca. Presejanje z merjenjem krvnega tlaka naj bi se pri odraslih začelo z 18. letom,« pojasnjuje Mihaela Strgar Hladnik, dr. med., spec., iz ambulante družinske medicine v Zdravstvenem domu Ljubljana. »Kontrole so smiselne po 30. letu starosti oziroma prej, če ima bolnik družinsko obremenjenost s kardiovaskularnimi boleznimi (miokardni infarkt, možgansko kap, sladkorno bolezen). V ambulanti zdravnika družinske medicine imamo diplomirane medicinske sestre, ki vabijo na preventivne preglede vsakih pet let oziroma prej, če so osebe visoko ogrožene za kardiovaskularne dogodke.«
Aterosklerotične žile v možganih lahko ob visokem tlaku počijo.
Povišane vrednosti krvnega tlaka so vse, ki so višje od 140/90 mm HG. »Ljudje s krvnim tlakom 180/110 mm Hg ali več pa potrebujejo takojšnjo zdravniško oskrbo. Vedno zdravimo tudi bolnike, ki so doživeli miokardni infarkt, možgansko kap, imajo sladkorno bolezen ali bolezen ledvic. Zdravimo tudi osebe, ki še nimajo omenjenih bolezni, pa imajo visoke dejavnike tveganja za njihov razvoj. Mednje sodijo posamezniki, ki imajo sorodnike v prvem kolenu z zgodnjim pojavom miokardnega infarkta ali možganske kapi ter tisti z družinsko obremenjenostjo s sladkorno boleznijo, aterosklerotično boleznijo ali družinsko hiperholesterolemijo.«
Diplomirane medicinske sestre in diplomirani zdravstveniki vabijo na preventivne preglede vsakih pet let oziroma prej, če so osebe visoko ogrožene za kardiovaskularne dogodke. FOTO: Halfpoint Images/Getty Images
Merjenje in svetovanje
Če sami odkrijemo visok krvni tlak, se čim prej oglasimo pri osebnem zdravniku. Ta bo opredelil družinsko anamnezo in opravil klinični pregled, laboratorijske preiskave in EKG. »Na podlagi teh ugotovitev bo ocenil celotno tveganje za zaplete zaradi visokega krvnega tlaka. Nato bo določil stopnjo arterijske hipertenzije in uvedel ukrepe: svetovanje o zdravem življenjskem slogu in po potrebi zdravljenje povišanega krvnega tlaka. Bolnika bo morda napotil tudi v zdravstvenovzgojne delavnice, kjer bo pridobil znanje o zdravi prehrani, telesni dejavnosti in obvladovanju stresa. Za spremljanje stanja ga bo naročil na kontrolni pregled pri referenčni sestri ali zdravniku,« pojasnjuje Strgar Hladnikova iz ZD Ljubljana.
Redne meritve krvnega tlaka so ključne.
In če bomo dlje zanemarili povišan krvni tlak? »Kadar je krvni tlak dlje povišan, mora srce črpati kri proti uporu. Najprej se mišice srca ojačajo, ko pa stanje traja dolgo, se srce utrudi in začne popuščati. Takrat se pojavi težka sapa pri bolniku, začnejo mu otekati noge,« opozarja sogovornica. »Aterosklerotične žile v možganih lahko ob visokem tlaku počijo in povzročijo možgansko krvavitev ter klinične znake možganske kapi.«
Letošnje vodilo svetovnega dne hipertenzije, ki ga tradicionalno zaznamujemo 17. maja, je Skupaj nad hipertenzijo. Poudarek je na skupnem prizadevanju posameznikov, zdravstvenih delavcev, družbe in zdravstvenih sistemov za boljše preprečevanje, zgodnje odkrivanje in učinkovito obvladovanje visokega krvnega tlaka. Posebna pozornost je namenjena rednemu merjenju krvnega tlaka in ozaveščanju o t. i. tihem ubijalcu, ki vsako leto vzame več kot 10 milijonov življenj. »Tudi v Zdravstvenem domu Ljubljana ga zaznamujemo z aktivnostmi za širšo javnost. Še do konca maja v naših enotah potekajo meritve krvnega tlaka, ki jih spremlja svetovanje o zdravem življenjskem slogu, s čimer želimo poudariti pomen pravočasnega zdravljenja hipertenzije in preprečevanja njenih posledic,« še sklene zdravnica.
