Ne gibamo se optimalno, ob visokih temperaturah moramo biti skrajno previdni

Redna telesna dejavnost pripomore k zdravju, saj preprečuje številne kronične bolezni ter ugodno vpliva na srčno-žilno zdravje, telesno pripravljenost in presnovo. Pomembno vpliva na duševno zdravje in kakovost življenja. Pomanjkanje gibanja nam prinaša številna tveganja, opozarjajo strokovnjaki, pri tem pa je nevarno dolgotrajno, nepretrgano sedenje, ki negativno vpliva na zdravje tudi tistih, ki so sicer redno telesno dejavni.

»Naj najprej poudarim, da je gibanje pri otrocih in mladostnikih pomembno zaradi telesnega razvoja, kognitivnih sposobnosti, čustvenega počutja, socialnih veščin, discipline, vztrajnosti in timskega duha,« poudarja mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) navaja, da je leta 2024 79,5 odstotka odraslih prebivalcev Slovenije, starih od 18 do 74 let, z vsakodnevno telesno dejavnostjo dosegalo priporočila za zmerno do visoko intenzivno telesno dejavnost. Pri tem so upoštevane različne oblike gibanja, ne le športna rekreacija, temveč tudi hoja, kolesarjenje po opravkih, aktivna pot v službo in vsakodnevna opravila. »A to vseeno ne pomeni, da se gibamo optimalno,« opozarja sogovornica. »Podatki iz zdravstvenega statističnega letopisa kažejo, da je leta 2020 znatne koristi za zdravje dosegalo približno 80 odstotkov prebivalcev, starih od 18 do 74 let, dodatne aerobne koristi pa približno 59 odstotkov. Pomemben delež ljudi še vedno ne dosega priporočene ravni, zlasti če upoštevamo tudi potrebo po vajah za moč, ravnotežje in zmanjševanju sedečega načina življenja. Skrb vzbuja tudi lanska raziskava NIJZ, ki kaže, da le 37 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije hkrati dosega priporočila za zmerno do visoko intenzivno telesno dejavnost, sedentarno vedenje in spanje.«

Prikradejo se počasi

Seveda pa v poletnih mesecih naše vsakdanje gibalne navade kroji tudi vreme: »Prilagoditve so potrebne predvsem pri otrocih, starejših, nosečnicah, ljudeh s kroničnimi boleznimi, osebah s srčno-žilnimi obolenji, boleznimi dihal, sladkorno boleznijo, boleznimi ledvic, težavami z mobilnostjo, pri ljudeh, ki jemljejo določena zdravila, ter pri vseh, ki se po daljšem obdobju neaktivnosti vračajo k vadbi. Naštete skupine so dovzetnejše za negativne vplive vročine. Pri njih je lahko uravnavanje telesne temperature slabše, predvsem pa je prisotno večje tveganje za zaplete.«

Telesna dejavnost je dobrodošla, vendar jo je smiselno prilagoditi temperaturi, vlagi, izpostavljenosti soncu in lastni pripravljenosti. »Sploh v vročinskih valovih je vadbo bolje prestaviti v zgodnje jutranje ali večerne ure, zmanjšati intenzivnost, izbrati senčne poti, gozd, park ali klimatiziran prostor, ter povečati vnos tekočine in po potrebi tudi mineralov,« svetuje predsednica lekarniške zbornice.

Dodaja, da lahko visoke temperature povzročijo nelagodje, slabše počutje, poslabšanje obstoječih bolezni, dehidracijo, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico in v skrajnem primeru vročinsko kap. »Posebno nevarno je, kadar se težave razvijejo postopno, posameznik pa znakov ne prepozna pravočasno! Pri rekreaciji v vročini so opozorilni znaki predvsem močna žeja, omotica, slabost, glavobol, nenavadna utrujenost, mišični krči, mrzlica kljub zunanji vročini, zmedenost, pospešen srčni utrip ali prenehanje potenja ob hudi vročini. Ob takih znakih se je treba takoj umakniti v senco ali hladen prostor, nadomeščati tekočino in po potrebi poiskati zdravniško pomoč,« opozarja sogovornica in sklene: »Za poletno rekreacijo na prostem izbiramo lahka, zračna in svetlejša oblačila, pokrivalo, sončna očala, zaščito pred UV-sevanjem, primerno športno obutev in zadostno količino tekočine. Pri daljših ali intenzivnejših aktivnostih je treba razmisliti tudi o nadomeščanju elektrolitov, še posebno če se močno potimo.«