Ne hujšajmo brezglavo, diete so lahko tudi škodljive

Besedo dieta v Slovarju slovenskega knjižnega jezika opišejo kot »posebna, predpisana prehrana, zlasti za bolnike«. V takih primerih je seveda ta nujna. Kaj pa če nimamo hujših zdravstvenih težav? Takrat se jih lotimo predvsem zaradi želje po izgubi nakopičenih telesnih kilogramov. Pri tem lahko sčasoma naletimo na novo težavo: na vsakdanjo preokupiranost misli glede tega, česa ne smemo dati na krožnik. In ravno zato 6. maja poteka dan brez diete. Gre za gibanje, ki ga je leta 1992 začela Britanka Mary Evans Young. Njeno glavno sporočilo je bilo, da sprejmimo svoje telo takšno, kot je, in bodimo ponosni nanj. Seveda ob zdravem življenjskem slogu, zmernem prehranjevanju in zadostnem gibanju. Ne pa da slepo sledimo lepotnim idealom, ki nam jih vsako minuto, kaj minuto, sekundo, producirajo družabna omrežja in drugi spletni mediji.

V Nacionalnem združenju za motnje hranjenja (NEDA), ki ima sedež v ameriškem mestu New York, ob tej pobudi poudarjajo, da imajo ženske, ki prakticirajo zmerne diete, glede na rezultate študije iz leta 1999, petkrat več možnosti, da bodo razvile motnje hranjenja, kot ženske, ki se z dietami ne obremenjujejo, tiste, ki se skoraj ves čas odrekajo hrani, pa še 18-krat več. Skupina raziskovalcev pa je leta 2022 ugotovila, da strah pred povečanjem telesne teže, občutek prenajedanja, občutki krivde, razmišljanje o dietah in želja po vitkosti napovedujejo resne motnje hranjenja. Diete, zlasti tiste, ki se jih lotimo brezglavo, so lahko še posebno škodljive.

Vsak korak šteje

Najprej je treba spremeniti življenjski slog in se naučiti sprejemati negativni občutek zaradi odrekanja nam ljubi, a nezdravi hrani. Izogibanje rogljičkom, čokoladi, slanemu pecivu, gaziranim pijačam in podobno je nujno. Tako kot zavedanje, da če vse to nadomestimo z bolj zdravimi nadomestki, kot so sadje in zelenjava, nesladkani čaj, kruh iz polnozrnate moke in oreščki, ničesar ne izgubimo. Šele takrat bomo tudi duševno pomirjeni in nenehno hlastanje po nezdravi hrani bo le še preteklost. Dan brez diete naj bo priložnost za razmislek o svojem telesu. Morda so se nam resda nekoliko nakopičili kilogrami, a to še ni konec sveta. Najprej ugotovimo, kakšna teža je za nas idealna. Potem pa naj pade odločitev, na kakšen način jo bomo dosegli. Strokovnjaki poudarjajo, da prav vsak korak šteje. Če je le mogoče, se vsak dan odpravimo na vsaj polurni sprehod. Še bolje bo, če se odpravimo navkreber. Super je tudi (intenzivna) vadba, tako bomo ne le razmigali telo, ampak tudi izgubili kakšen dodaten kilogram.

Znanstveno je sicer dokazano, da za dolgoročno uravnavanje telesne teže restriktivne diete pogosto niso učinkovite. Še več: lahko imajo negativne posledice tako za telesno kot duševno zdravje. Hitro se lahko zgodi t. i. jojo učinek, ko po koncu hujšanja spet začnemo pridobivati kilograme. Pogosto še več, kot smo jih imeli prej. Vse to vodi v nizko samozavest, tesnobo ter depresijo. Diete lahko tudi spremenijo presnovno funkcijo in zvišajo raven stresnih hormonov.