Ne nadomešča zračenja

V vročih dneh pride klima v stanovanju še kako prav, saj je v primerno ohlajenem okolju lažje izvajati vsakodnevna opravila. Prija tudi med spanjem, saj strokovnjaki poudarjajo, da je najprimernejša temperatura v spalnici med 15,6 in 20 stopinjami Celzija. Po drugi strani pa lahko uporaba klime povzroči številne zdravstvene nevšečnosti – in vselej so povezane z njeno neprimerno uporabo.

Med najbolj znanimi težavami, ki jih povzroča ta naprava, je t. i. sindrom bolne stavbe. Gre za sklop različnih težav, kot so glavobol, vrtoglavica, slabost, težave s koncentracijo, utrujenost in občutljivost za vonje, ki se pojavljajo pri ljudeh, ki živijo ali delajo v klimatiziranih zgradbah s slabo ventilacijo. Tudi okužbam z virusi smo v klimatiziranih stavbah bolj izpostavljeni.

Klima lahko močno izsuši zrak, zato imamo lahko težave s suho kožo, še bolj zoprne pa so suhe oči, ki postanejo pekoče, vid je lahko celo zamegljen. Pomagamo si z vlažilnimi kremami (koža) in kapljicami za vlaženje (oči).

Ljudje, ki delajo v klimatiziranih prostorih, imajo dokazano več respiratornih težav, denimo zamašen nos ali težave z dihanjem, kot ljudje, ki delajo v stavbah z naravno ventilacijo.

Ena od raziskav o klimi je pokazala, da imate, če preživljate veliko časa v klimatiziranih prostorih, kjer je naprava slabo vzdrževana, osem odstotkov možnosti, da boste od enega do tri dni na mesec trpeli za glavobolom ali migreno. Nevzdrževana klima poveča možnost za alergije, saj se v njej nabirata prah in plesen.

V manj vročem okolju lažje razmišljamo in delamo. FOTO: Fizkes/Getty Images

Redna menjava filtrov

Tveganjem za omenjene težave se izognemo z redno menjavo filtrov. »Za zagotavljanje varne uporabe naprave je treba skrbeti za njeno redno in pravilno čiščenje, vzdrževanje ter servisiranje. Ob nerednem vzdrževanju se v klimatski napravi namnožijo mikrobi in se ob njenem delovanju sproščajo v zrak. Vdihovanje mikrobov ali njihovih delcev lahko povzroči okužbe in vnetja pri človeku,« navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Prav tako pomembno je vsakodnevno odpiranje oken. Klima namreč ne nadomešča rednega zračenja prostorov. Tveganje za okužbe zmanjšamo tudi s primerno higieno kihanja in kašljanja – kašljamo in kihamo v rokav ali robček.

Neposredno pihanje iz klime ni priporočljivo. FOTO: Dima Berlin/Getty Images

Še ena težava, ki jo prinaša preživljanje časa v klimatiziranih prostorih, je, da tako postajamo manj prilagodljivi na vlago in visoke temperature. Da se to ne bi zgodilo, temperature ne nastavljajte prenizko in poskrbite, da bo v zraku vedno vsaj nekaj vlage. Klima je dobro naravnana, kadar sploh ne opazimo, da je prostor klimatiziran.

Strokovnjaki svetujejo, da jo nastavimo na temperaturo med 22 in 26 stopinjami Celzija. Razlika z zunanjo temperaturo ne sme biti prevelika. Ker smo ljudje različno občutljivi, na NIJZ svetujejo, naj temperatura klimatiziranega prostora nikoli ne bo nižja kot temperatura, na katero prostor ogrevamo pozimi. Relativna vlažnost prostora naj bo od 30- do 60-odstotna. Za velika temperaturna nihanja so še posebno občutljivi otroci in starejši ljudje, zato bodimo pri uravnavanju klimatske naprave ob prisotnosti enih ali drugih pozorni. Hitrost zraka naj bi bila srednja, torej 0,15 metra na sekundo. Ohlajen zrak iz naprave naj nikoli ne piha neposredno na nas.