Ne pozabite, tudi pozimi je treba piti

Ko se temperature znižajo, se telo manj poti, potreba po pitju je posledično manjša. Poleg tega suh zimski zrak in notranje ogrevanje še dodatno prispevata k dehidraciji. Nevarnosti slednje v zimskih mesecih so pogosto podcenjene. Dehidracija lahko privede do resnih zdravstvenih težav. Zaradi pomanjkanja tekočine, ki je potrebna za redčenje mineralov v urinu, se lahko tvorijo ledvični kamni. Okužbe sečil so pogostejše, ker dehidracija zmanjšuje izločanje urina, bakterije pa se tako laže razmnožujejo. Zaradi pomanjkanja tekočine, ki je potrebna za mehčanje blata in olajšanje prebave, nastane zaprtje.

Voda predstavlja približno 60–70 odstotkov našega telesa in je ključna za številne telesne funkcije. Potrebna je za transport hranil, odstranjevanje odpadnih snovi iz telesa, podporo imunskemu sistemu, hidracijo tkiv in organov, vzdrževanje krvnega tlaka ter uravnavanje telesne temperature. V zimskem času je vzdrževanje ustrezne telesne temperature ključno za preprečevanje podhladitve, še posebno če preživljamo čas na prostem.

Če nam mrzle pijače ne gredo, pijemo tople napitke. FOTO: Szakalikus/Getty Images

Eden najlažjih načinov za ugotavljanje hidracije je opazovanje barve urina. Če je svetlo rumen ali skoraj prozoren, je hidracija ustrezna, medtem ko temnejši urin pomeni, da je treba povečati vnos tekočine. Poleg barve urina so pomembni znaki dehidracije tudi suha usta, razpokane ustnice, glavoboli, težave s koncentracijo, razdražljivost, omotica in pospešen srčni utrip. Posebno pozornost je treba nameniti ogroženim skupinam, kot so dojenčki in starejši, ki pogosto občutijo manj žeje in imajo lahko tudi kronične bolezni, ki povečujejo tveganje za dehidracijo. Pri obeh skupinah je pomembno redno spremljanje vnosa tekočine in opazovanje morebitnih znakov dehidracije.

Priporočena dnevna količina vode

Priporočena dnevna količina vode je odvisna od različnih dejavnikov, vključno s telesno težo, stopnjo aktivnosti, zdravstvenim stanjem in celo nadmorsko višino. Odrasla oseba naj bi popila okoli dva litra tekočine na dan. Nekatera zdravstvena stanja zahtevajo prilagoditve vnosa tekočine. Na primer, ljudje z ledvičnimi boleznimi ali srčnimi težavami naj se posvetujejo z zdravnikom glede svojih specifičnih potreb. Če nam hladna voda pozimi ne prija, poskusimo s toplimi napitki. Topla voda, zeliščni čaji so odlične alternative, ki bodo prispevale k dnevni hidraciji. Tople tekočine ne le hidrirajo, temveč tudi pomagajo pri ohranjanju telesne toplote.

Vir tekočin je tudi hrana, juhe so idealne. FOTO: Getty Images

V vodo lahko dodamo rezino limone, limete ali drugega sadja, kar bo izboljšalo njen okus, posledično bomo več in raje pili. Dobro je, da imamo pri sebi vedno steklenico vode. Tudi hrana je lahko vir tekočin. Juhe so idealne, ker so tople, dober vir hranil, pa še za tekočino poskrbijo. Sadje, denimo citrusi, vsebujejo veliko vode in prispevajo k dnevni hidraciji, pa še za vitamine in minerale poskrbijo.