Ne samo napitek, ki hladi ali greje

Sogovornika, ki se s farmakognozijo, torej vedo o zdravilnih rastlinah in zdravilih rastlinskega izvora, pedagoško in raziskovalno ukvarjata že vrsto let, o čajih vesta veliko. Strinjata se, da je pri njihovem poimenovanju veliko zmede, ker laiki navadno ne poznajo dobro pravilnih izrazov. Farmacevtsko se izraz čaj uporablja le za posušene nefermentirane (encimsko neoksidirane) ali fermentirane (encimsko oksidirane) liste čajevca (Camellia sinensis) ali za iz njih pripravljen napitek. Pogovorno temu rečemo pravi čaj. Poleg tega se v vsakdanjem življenju srečujemo še s poimenovanji zdravilni, sadni in osvežilni, zeliščni, ledeni čaj in verjetno še s katerim.

Zdravilni čaj uporabljamo za zdravljenje ali preprečevanje bolezni in je pripravljen iz ene ali več rastlinskih drog (strokovni izraz za posušene rastline ali njihove dele). Namenjen je izdelavi vodnih izvlečkov neposredno pred uporabo in je na voljo v razsutem stanju ali v filter vrečkah, me poučita dr. Damjan Janeš in dr. Nina Kočevar Glavač. Pred uživanjem zdravilnih čajev je nujen posvet z zdravnikom oziroma farmacevtom, ne samo zaradi želenih, temveč tudi zaradi mogočih neželenih učinkov, kar je lahko odvisno tudi od zdravil, ki jih uživa bolnik. Čaj je mogoče pripraviti, pa naj se sliši še tako nenavadno, tudi iz zdravilnih gob. Zadnja leta je recimo zelo priljubljena svetlikava pološčenka, vendar sogovornika pravita, da je uživanje čaja iz njenega plodišča vprašljivo, saj so nekatere učinkovine v vodi skoraj netopne; spore je treba pred uporabo mehansko obdelati, da počijo in se učinkovine tako lahko sprostijo. Trajanje (samo)zdravljenja z zdravilnimi čaji je lahko različno dolgo, v večini primerov pa ne traja več kot dva tedna.

Poimenovanje sadni in osvežilni čaj uporabljamo za rastlinske droge ali zmesi iz njih za pripravo napitkov in tudi za sam osvežilni napitek iz njih; pripravimo ga kot macerat (namakanje), poparek ali prevretek. Zeliščni čaji so lahko tako zdravilni kot osvežilni, odvisno od namena pitja. Ledeni čaj je vrsta osvežilnega čaja, ki ga pijemo močno ohlajenega.

Kaj pa zeleni, črni, ruski? Pravi čaj delimo na zeleni, črni, beli, rdeči in rumeni. Zeleni čaj so posušeni in nefermentirani listi čajevca, črni čaj so posušeni in fermentirani listi čajevca, beli čaj so posušeni nefermentirani listni popki čajevca, rdeči čaj ali oolong je po stopnji fermentacije med zelenim in črnim, rumeni čaj pa med zelenim in rdečim. Poznamo tudi čaj pu-erh – to je navadno čaj oolong, ki ga naknadno fermentirajo s plemenito plesnijo, podobno kot sir. Ruski čaj je črni čaj. Imena ni dobil po tem, ker bi ga izdelovali v Rusiji, ampak zato, ker je v naše kraje prišel po trgovskih poteh čez Rusijo. Navadno je bil to kitajski črni čaj. Pri nas sta bila nekdaj zelo priljubljena gruzijski zeleni in črni čaj, ki ju pridelujejo v Gruziji.

Priprava in uživanje

Pri pripravi moramo biti pozorni zlasti pri zelenem in črnem čaju. Zeleni čaj pripravljamo z vročo vodo (cca 70 stopinj Celzija), ker postane ob višji temperaturi njegov okus izredno trpek, poleg tega se uničijo nekateri polifenoli, črni čaj pa z vrelo vodo. Čas namakanja je zelo odvisen od velikosti lističev, v poprečju oba pustimo v vodi od dve do tri minute. Če čas podaljšamo, postaneta oba zelo trpka. Trpek okus povzročijo čreslovine, ki se izločijo iz lističev. Tako lahko s pitjem črnega čaja, ki ga v vodi pustimo dlje časa (deset minut), omilimo ali odpravimo drisko – pravi čaj je ob pravilni pripravi torej lahko tudi zdravilen. A ker vsebuje kofein, ni primeren za zdravljenje driske pri nosečnicah, doječih materah, dojenčkih in majhnih otrocih.

Tradicionalno za zeleni čaj ni v navadi, da bi ga pili z mlekom. Pač pa z mlekom pijemo določene vrste črnega čaja, na primer english breakfast tea, ki je izrazitejšega okusa, nikakor pa ne nežnih črnih čajev, kot sta darjeeling in earl grey, razlagata poznavalca.

Druge vrste čaja (ne pravega) navadno pripravljamo kot poparek z vrelo vodo in namakamo od pet do deset minut. Nekatere pripravljamo kot prevretek (na primer šipek), ker se tako sprosti več učinkovin. Zelo znan zdravilni čaj je žajbljev (iz svežih ali posušenih listov), ki ga vedno pripravljamo kot poparek z vodo, in ne z mlekom, kot še vedno dela veliko ljudi. V mleku je namreč topen strupeni tujon iz eteričnega olja žajblja.

Čaje iz občutljivih rastlinskih drog, kot so korenine in listi sleza, pripravljamo na hladen način z daljšo maceracijo (namakanjem), navadno čez noč. S tem preprečimo razpad učinkovin, ki so občutljive na visoko temperaturo. Sogovornika opozarjata, da je v posameznih primerih bistveno tudi, ali uporabljamo sveže ali posušene rastlinske dele. Znan primer je plod borovnice; sveži plodovi pospešujejo odvajanje blata, suhi pa delujejo proti driski. Bezgovih jagod ne smemo uživati presnih, ker lahko povzročijo prebavne motnje, zato jih navadno pripravljamo kot prevretek.

Na prvem mestu voda Večina osvežilnih čajev je vir pomembnih antioksidantov in vitaminov, zato jih lahko redno uživamo, seveda v zmernih količinah. Zavedati pa se moramo, da je najbolj zdravo, če je večji delež dnevno vnesene tekočine v telo pitna voda. Zdravilne čaje pijemo, ko jih telo potrebuje, torej ko smo bolni. Pozorni moramo biti pri uživanju pravega čaja (tudi zelenega), ki vsebuje kofein; prevelike količine kofeina imajo lahko neželene učinke na telo, poveča pa tudi odvajanje vode iz telesa, zato jo moramo ustrezno nadomestiti. Dlje časa trajajočega uživanja (pre)velikih količin čajev navadno ne priporočamo nosečnicam, doječim materam, dojenčkom in majhnim otrokom, saj nimamo zanesljivih podatkov o dolgoročni varnosti, pravita izr. prof. dr. Damjan Janeš in doc. dr. Nina Kočevar Glavač s fakultete za farmacijo v Ljubljani. V teh primerih se moramo že pred uživanjem posvetovati z zdravnikom oziroma s farmacevtom.