Nečiste roke so vir številnih bolezni, tudi zelo hudih

Danes je mednarodni dan higiene rok. Letošnja kampanja Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) poteka pod geslom Dejanje rešuje življenja (Action saves lives). SZO poudarja, da je higiena rok eden ključnih ukrepov za varnost bolnikov in preprečevanje okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da se povzročitelji bolezni na roke prenesejo ob stiku z okuženimi osebami, predmeti, površinami ali različnimi deli telesa. Če se nato z nečistimi rokami dotaknemo ust, nosu ali oči, lahko mikroorganizme vnesemo v telo. Higiena rok je eden najosnovnejših in najučinkovitejših ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni. Prek umazanih rok se najpogosteje širijo črevesne okužbe, trebušne viroze, okužbe in zastrupitve s hrano ter del okužb dihal. Med značilnimi povzročitelji oziroma boleznimi so norovirusi, rotavirusi, salmonela, kampilobakter, nekatere okužbe z bakterijo E. coli, prehladne viroze, gripa, covid-19 ter nekatere okužbe oči in kože. Prenos ni vedno neposreden: pogosto se začne na površini, ki se je je dotaknilo veliko ljudi, konča pa pri obrazu, hrani ali sluznici.

Voda in milo

Higiena rok ni pomembna samo v bolnišnicah in ambulantah. Enako pomembna je doma, v vrtcih, šolah, službah, trgovinah, javnem prevozu in pri pripravi hrane. NIJZ poudarja, da se z neumitimi rokami ne dotikamo obraza, saj so usta, nos in oči najpogostejša vstopna mesta za povzročitelje okužb. Roke si umijemo z milom in tekočo vodo, kadar so vidno umazane, po uporabi stranišča, pred pripravo hrane in jedjo, po kašljanju, kihanju ali brisanju nosu, po stiku z živalmi, po dotikanju odpadkov in ob prihodu domov. Samo spiranje z vodo ni dovolj, kadar so roke umazane, mastne ali kadar obstaja možnost, da smo se dotaknili povzročiteljev okužb. Voda lahko del umazanije sicer odstrani, vendar milo omogoči učinkovitejše odstranjevanje maščob, nečistoč in mikroorganizmov.

Ne le kdaj, pomembno je tudi, kako si roke umijemo. Najprej jih zmočimo, nato namilimo in temeljito zdrgnemo vse predele: dlani, hrbtišče rok, prostore med prsti, palca, konice prstov z nohti in zapestja, svetujejo na NIJZ. Po umivanju moramo milo dobro sprati, roke pa temeljito osušiti. Najprimernejša je papirnata brisača ali čista osebna brisača, ki jo redno menjamo. Posebno pozornost zahtevajo nohti, konice prstov in prostori med prsti, saj tam mikroorganizmi pogosto ostanejo tudi po površnem umivanju. Pomembno je, da rok po umivanju ne pustimo mokrih. Vlažne namreč laže prenašajo mikrobe, zato je sušenje pomemben del higiene, ne le zaključek postopka.

Pomembna nega

Če vode in mila nimamo pri roki, lahko uporabimo razkužilo, vendar le, kadar roke niso vidno umazane. Razkužilo nanesemo na suhe roke in ga vtremo po vseh površinah, dokler se roke ne posušijo. Umivanje z milom in vodo mehansko odstrani tudi viruse in spore bakterij, ki so lahko proti nekaterim razkužilom odporni, navaja NIJZ. Pri pogostem umivanju in razkuževanju ne smemo zanemariti kože. Suha, razpokana ali poškodovana slabše opravlja svojo zaščitno vlogo, zato je priporočljiva redna nega. To je še posebno pomembno pri zdravstvenih delavcih, zaposlenih v negi, gostinstvu, vzgoji in drugih poklicih, kjer so roke pogosto izpostavljene vodi, čistilom, rokavicam ali razkužilom. V zdravstvenem okolju ima higiena rok še večjo težo. Okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo, ogrožajo bolnike v vseh zdravstvenih ustanovah, povečujejo tveganje za zaplete in podaljšujejo zdravljenje. SZO opozarja na povezavo med takšnimi okužbami in odpornostjo bakterij proti antibiotikom, ki je ena največjih javnozdravstvenih groženj sodobnega časa.