Nekaj grenkih dejstev o sladkorju

Vsak dan v naš organizem vnesemo velike količine sladkorja. In vse žličke v kavi, vsi grami v slaščicah in sokovih na koncu niso tako sladki, saj nas sladkor v resnici zastruplja. Preberite nekaj dejstev o tem sladko-grenkem prahu.

Preveč je preveč

Povprečen Slovenec poje kar 30 kilogramov sladkorja na leto. Skrb vzbujajoče pri tem je, da ga otroci, v starosti 6–12 let, zaužijejo na leto še nekoliko več. Omenjena količina sladkorja, ki ga pojedo odrasli, pomeni 20 žličk na dan. Priporočen dnevni vnos, ki ne povzroča zdravstvenih težav, je šest žličk za ženske in devet za moške.

Glavni krivec za bolezni

Sladkor lahko povzroči spremembe v razpoloženju, celo motnje osebnosti, izzove kožne spremembe, astmo, artritis, bolezni srca, ožilja, diabetes tipa 2, povišan holesterol, žolčne kamne, težave z žlezami notranjega izločanja, predvsem trebušne slinavke. Poleg tega slabi imunski sistem, ogroža delovanje jeter, povzroča visok kvni tlak in nastanek aken, pospešuje staranje organizma in kože, saj spodbuja nastajanje gub ter suši kožo. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je pretirano uživanje sladkorja eden od vodilnih vzrokov za sodobne degenerativne bolezni. 

Lahko zasvoji

Sladkor lahko izzove odvisnost, saj vsebuje substanco, podobno opiatom.

Porabimo ga vedno več

Poraba sladkorja raste hitreje kot svetovna populacija: približno za odstotek na leto. Proizvodnja sladkorja raste hitreje kot poraba, zato je cenovno vedno dostopnejši. Kar 490 kalorij, ki jih zaužijemo dnevno, predstavlja sladkor.

Nič dobrega ne da, veliko pa vzame

Predelan sladkor nima nikakršne hranilne vrednosti: ne vsebuje vitaminov in ne mikroelementov, ki bi telesu koristili. Gre zgolj za prazne kalorije. Ob enem pa iz telesa črpa vitamine kompleksa B iz telesa, prav tako tudi kalcij in magnezij. Če telesu primanjkuje vitaminov B-kompleksa, se to odraža kot pospešeno bitje srca, anksioznost, nespečnost, v težavah s koncentracijo in neustavljivi želji po sladkem. Zaradi pomanjkanja kalcija in magnezija povzroča sladkor krhke kosti in slabe zobe ter bolezni srca.

Skriti sovražnik

Sladkor se skriva tudi tam, kjer ga ne pričakujemo – v kečapu, hrenovkah, omaki za solate, slanih prigrizkih, majonezi, salamah in drugi industrijsko pripravljeni hrani. Proizvajalci ga dodajajo hrani, da bi izboljšali njen okus.

Visoko na drugem mestu

Od 2600 različnih aditovov, ki jih proizvajalci dodajajo hrani, je na prvem mestu sol, na drugem je sladkor.

Mogoče ga je nadomestiti

Vnos rafiniranega sladkorja bi morali zmanjšati na najmanjšo mogočo količino ter ga nadomestiti s suhim in svežim sadjem, z medom ter naravnimi sadnimi sokovi.