Nepogrešljiva minerala za močno odpornost

S prihodom hladnejših dni iz omar vzamemo debelejše jakne, pogosteje posežemo po toplem čaju, v pisarnah, šolah in javnem prevozu pa znova poslušamo dobro znano kihanje in kašljanje. Jesen je zato primeren čas, da nekoliko več pozornosti namenimo prehrani in snovem, ki jih naše telo potrebuje za normalno delovanje imunskega sistema. Med njimi imata posebno mesto cink in selen, minerala, ki ju telo potrebuje v razmeroma majhnih količinah, vendar sodelujeta pri številnih pomembnih procesih. Seveda niti cink niti selen nista čarobni zaščiti, ki bi lahko preprečila prehlad ali virusno okužbo. Zadosten vnos vitaminov in mineralov, med njimi prav cinka in selena, pa je pomemben, da lahko imunski sistem normalno opravlja svoje naloge. Na drugi strani pomanjkanje določenih hranil negativno vpliva na odpornost.

FOTO: Gettyimages

Zakaj potrebujemo cink?

Cink je potreben za nastajanje beljakovin, celjenje ran ter normalen občutek za okus, pomembno vlogo pa ima tudi pri delovanju prirojenega in pridobljenega imunskega sistema. Nekatere raziskave kažejo, da lahko pripravki cinka v obliki pastil ali sirupa, če jih začnemo uporabljati  kmalu po pojavu simptomov prehlada, nekoliko skrajšajo njegovo trajanje. To sicer ne pomeni, da vsakodnevno uživanje velikih količin tega minerala preprečuje prehlad, saj za takšne trditve ni dovolj dokazov. Cilj bi moral biti predvsem z vsakodnevno prehrano zagotoviti dovolj cinka.

FOTO: Ratmaner/Gettyimages

Med njegove dobre vire spadajo meso, ribe in morski sadeži, perutnina, mlečni izdelki in jajca. Najdemo ga tudi v fižolu in drugih stročnicah, oreščkih, semenih ter polnozrnatih izdelkih. Za odrasle ženske ameriški Nacionalni inštitut za zdravje kot priporočeni dnevni vnos navaja približno osem miligramov cinka, potrebe so nekoliko večje med nosečnostjo in dojenjem.

Kaj pa selen?

Čeprav se selen omenja nekoliko redkeje, ni nič manj pomemben, saj je zaradi antioksidativnih učinkov potreben za normalno delovanje odpornosti. Med najbogatejšimi viri selena so ribe in morski sadeži, meso, perutnina, jajca in mlečni izdelki, vsebujejo ga tudi žita in nekatera druga rastlinska živila. Posebej znani so brazilski oreščki, ki lahko vsebujejo zelo velike količine selena. Za odrasle se kot referenčna dnevna količina navaja približno 55 mikrogramov selena.

FOTO: Yulka3ice/Gettyimages

Kako ju preprosto vključiti v jesenski jedilnik?

Dobra novica je, da za zadosten vnos teh mineralov niso potrebni zapleteni jedilniki. Zajtrk z jajci in polnozrnatim kruhom, ovsena kaša z oreščki, kosilo z ribami ali stročnicami ter jogurt ali drug mlečni izdelki pomembno prispevajo k vnosu cinka in selena. V hladnejših mesecih pridejo še posebej prav preproste jedi, kot so enolončnice iz leče ali fižola, juhe z mesom in zelenjavo, pečene ribe, omleta s šampinjoni ali ovsena kaša s semeni in oreščki. Pri tem je treba poudariti, da imunski sistem ni odvisen od ene same sestavine. Raznolika prehrana, dovolj spanja, redno gibanje in druge zdrave življenjske navade so še vedno pomembnejši od iskanja enega čudežnega živila ali prehranskega dopolnila.

FOTO: Gettyimages

Več ni vedno bolje

Pri cinku in selenu je pomembno upoštevati, da večji odmerek nima tudi več koristi. Prevelik vnos cinka v daljšem obdobju med drugim ovira absorpcijo bakra in celo negativno vpliva na delovanje imunskega sistema. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) kot zgornjo sprejemljivo raven skupnega dnevnega vnosa cinka za odrasle navaja 25 miligramov. Tudi pri selenu je previdnost na mestu. EFSA je zgornjo sprejemljivo raven za odrasle določila pri 255 mikrogramih na dan, kronično prevelik vnos je lahko povezan s slabostjo, spremembami na laseh in nohtih, kovinskim okusom v ustih ter drugimi težavami. Zato ni treba takoj, ko se temperature začnejo spuščati, samodejno poseči po prehranskih dopolnilih z visokimi odmerki. 

FOTO: Gettyimages

Osebe, ki sumijo na pomanjkanje, imajo posebne prehranske potrebe, kronične bolezni ali redno jemljejo zdravila, naj se pred uporabo prehranskih dopolnil posvetujejo z zdravnikom ali farmacevtom. Priprava na sezono prehladov se ne začne s polnjenjem omarice s prehranskimi dopolnili. Začne se lahko veliko preprosteje: z raznoliko prehrano, dovolj spanja in vsakodnevnimi navadami, ki našemu telesu zagotavljajo vse, kar potrebuje za normalno delovanje, piše Zadovoljna.hr.