Nevarna barvila: najpogosteje jih najdemo v teh živilih

Kot navaja nacionalni portal za prehrano prehrana.si, je v EU za uporabo v živilih odobrenih okoli 40 barvil, ki so lahko naravnega ali umetnega izvora. Drugače je denimo v ZDA, kjer je zakonodaja glede vsebnosti aditivov bolj ohlapna. V EU je denimo prepovedano uporabljati belo barvilo titanov dioksid (E171) pa tudi rdeče barvilo 2G (E128) zaradi možne kancerogenosti (presnovi se v anilin, ki je kancerogena snov). Potencialno tvegani za zdravje so po rezultatih raziskave, ki so jo opravili McCann in sodelavci (2007), tartrazin – E102, kinolinsko rumeno – E104, sončno rumeno FCF oz. oranžno rumeno S – E110, azorubin, karmoizin – E122, rdeče 4R, košenil rdeče A – E124, in alura rdeče AC – E129. Pri nas se najpogosteje uporabljajo barvila naravnega izvora, kot so kurkumin (E100), košenilja (E120), karamel (E150a), izvleček paprike (E160c) ter karoteni (E160a), ki jih ob normalni uravnoteženi prehrani težko zaužijemo preveč. Uživanje večje količine ob redkih priložnostih, kot so zabave ali rojstni dnevi, navajajo na portalu o prehrani, ni problematično in ne predstavlja večjega tveganja za zdravje. Drugače bi bilo, če bi se tako prehranjevali vsak dan.

Kje sploh najdemo živila z barvili? Kot navaja NIJZ v dokumentu o barvilih v prehrani, so najpogosteje v slaščičarskih izdelkih (sladkorni izdelki, okraski, obliv), bombonih, brezalkoholnih aromatiziranih pijačah, mlečnih desertih, sladoledu pa tudi v ribjih/morskih izdelkih, prehranskih dopolnilih, sirih ter prigrizkih na osnovi žit/škroba, kot je na primer čips. Uporaba v nekaterih izdelkih, med drugim v sadnih sokovih, marmeladah, čokoladi in čaju, je prepovedana, prav tako se ne smejo uporabljati v hrani za dojenčke. »V EU proizvajalci živil lahko uporabljajo samo odobrene aditive, za katere je točno določen način in količina uporabe,« navajajo na portalu prehrana.si.

Določena barvila naj bi kazala negativen vpliv na otrokovo vedenje. Skupina z Univerze v Southamptonu je odkrila povezave med vnosom določenih barvil (navedeni so E102, E104, E110, E122, E124, E129) in konzervansom natrijev benzoat (E211) ter zmanjšano pozornostjo/hiperaktivnostjo pri otrocih. Izdelki, ki vsebujejo E122, E124 in E129, morajo biti označeni z navedbo, da lahko škodljivo vplivajo na aktivnost in pozornost otrok. Nekatera barvila, na primer tartrazin (E102), povzročajo alergije. Ob njegovem zaužitju se lahko pojavijo koprivnica, dermatitis, astmatični simptomi ali alergijski nahod. »Živila z veliko aditivi so praviloma biološko in hranilno manj vredna, hkrati pa obstaja potencialno tveganje za zdravje zaradi vnosa mešanic aditivov v dnevni prehrani,« svarijo na portalu prehrana.si in dodajajo, da je pretirana zaskrbljenost zaradi aditivov, kamor spadajo barvila, kljub temu odveč. Pomembno je, da so temelj prehranjevanja osnovna živila in obroki, pripravljeni iz njih.

Najdemo jih v pekovskih izdelkih in sladkarijah. FOTO: Karandaev/Getty Images

Najbolj vemo, kaj je v hrani, če jo pripravimo sami iz osnovnih živil. FOTO: Peopleimages/Getty Images