Vsak dan zaužijemo in vdihavamo mikroplastiko, ki lahko ogrozi naše zdravje na način, ki si ga doslej nismo predstavljali. Nova študija kitajskih znanstvenikov, objavljena v reviji Science Advances, je pokazala, da lahko mikroplastika v krvnem obtoku povzroči blokade v možganih in vpliva na njihovo delovanje ter celo na naše vedenje.
Mikroplastika v možganih – posledice, ki jih ne smemo spregledati
Študija je bila izvedena na miših, a rezultati nakazujejo, da bi lahko imela podobne učinke tudi pri ljudeh. Znanstveniki so v eksperimentu uporabili plastične delce treh različnih velikosti – mikro, manjše mikro in nano delce – in jih v količinah, primerljivih s tistimi, ki jim je izpostavljen človek, vbrizgali v mlade miši.
S pomočjo fluorescentnega barvila so spremljali pot mikroplastike skozi telo in ugotovili, da so celice, ki ščitijo telo pred okužbami, te delce vsrkale vase, kar je povzročilo njihovo povečanje in posledično blokado manjših krvnih žil. Pri nekaterih miših so večji delci mikroplastike celo povsem zamašili kapilare, kar je prekinilo dotok krvi v možgane. Še bolj zaskrbljujoče je bilo dejstvo, da je pri nekaterih miših do teh blokad prišlo že 30 minut po izpostavitvi mikroplastiki.

Koliko je zaužijete? FOTO: Guliver/Gettyimages
Študija je pokazala tudi pomembne vedenjske spremembe: poslabšanje spomina, zmanjšano hitrost gibanja, slabšo motoriko in zmanjšano vzdržljivost. Nekateri simptomi so se po štirih tednih izboljšali, a nekatere krvne žile so ostale trajno zamašene.
Mikroplastika in dolgoročno tveganje za zdravje
Čeprav je bil poskus izveden na miših, rezultati kažejo na potencialno nevarnost za človeka. Znanstveniki opozarjajo, da bi mikroplastika lahko povečala tveganje za možganske kapi, kognitivni upad in druge nevrološke motnje.
Mikroplastika ni le v možganih – doslej so jo že odkrili v človeški krvi, pljučih in celo placenti. Njena prisotnost v telesu lahko vpliva na delovanje hormonskega sistema, spreminja DNK in povečuje tveganje za razvoj nekaterih oblik raka. Še posebej problematični so najmanjši delci, imenovani nano-plastika, ki lahko prehajajo v celice in povzročajo vnetja.
Izogibanje skoraj nemogoče
Izogibanje plastiki v današnjem svetu je skoraj nemogoče, vendar lahko z nekaj ukrepi zmanjšamo njen vpliv na zdravje:
- Uporaba steklenih in kovinskih posod za shranjevanje hrane namesto plastičnih.
-
Izogibanje plastičnim embalažam, še posebej tistim, v katerih je vroča hrana ali pijača.
- Omejitev uporabe plastičnih desk za rezanje hrane, saj se pri vsaki uporabi sproščajo mikrodelci plastike. Nedavna raziskava je pokazala, da lahko plastične deske za rezanje na hrano sprostijo do 50 gramov mikroplastike letno – kar ustreza zaužitju desetih kreditnih kartic.
-
Filtracija vode, saj so v pitni vodi pogosto prisotne mikroplastične delce.
- Zmanjšanje uporabe sintetičnih oblačil, saj se pri pranju sintetičnih tkanin v vodo sproščajo mikrovlakna plastike.

Raje uporabljajmo lesene rezalne deske. FOTO: Tsurukamedesign/Getty Images
Proizvodnja plastike se bo potrojila
Po podatkih Združenih narodov letno proizvedemo okoli 460 milijonov ton plastike, kar se bo brez ustreznih ukrepov do leta 2060 potrojilo. Eden največjih virov mikroplastike je plastika, ki konča v oceanih, kjer se razgrajuje na vedno manjše delce in vstopa v prehransko verigo.

Eden največjih virov mikroplastike je plastika, ki konča v oceanih. FOTO: Pcess609/Getty Images
Eden od uspešnih projektov čiščenja oceanov je Ocean Cleanup, ki ga vodi nizozemski inovator hrvaških korenin Boyan Slat. Njegov sistem s pomočjo oceanskih tokov zbira plastiko v ogromne barikade, kjer jo je nato mogoče odstraniti. A odstranjevanje plastike iz morja je le del rešitve – ključnega pomena je preprečiti, da bi plastika sploh končala v okolju.
Trenutno se po vsem svetu reciklira manj kot 10 % plastike, preostanek pa konča na odlagališčih ali v naravi. Znanstveniki raziskujejo nove metode njene razgradnje, vključno z uporabo encimov in celo posebnih vrst črvov, ki jo presnavljajo. A dokler ne najdemo trajne rešitve, ostaja ključno zmanjšanje uporabe plastike, da preprečimo nadaljnje onesnaževanje okolja in tveganja za zdravje ljudi.