Nežnosti ni nikoli preveč

Na začetku razmerja nas poganjajo in razganjajo hormoni, kot sta dopamin in oksitocin, ki krepita željo po bližini, dotiku in poljubljanju. V tem obdobju je vse novo, vznemirljivo in intenzivno, zato so tudi poljubi pogostejši in strastnejši. Začetna zaljubljenost sčasoma preide v globljo, stabilnejšo navezanost, kjer poljub ni več v ospredju, čeprav ne izgine popolnoma. Dolgotrajni odnosi pogosto zdrsnejo v rutino, v katerem spontane trenutke nežnosti počasi nadomestijo vsakodnevne obveznosti, stres in utrujenost, na poljub pa preprosto pozabimo.

Poleg tega se možgani navadijo na partnerja, zato se zmanjša občutek novosti, ki jo povzroča vznemirjenje, poljub pa zato izgubi element presenečenja, a ne nujno privlačnosti. Z leti se spreminja tudi telo, kar lahko vpliva na libido, zato poljub pri mnogo parih postane bolj nežen, umirjen in čustven kot pa strasten. Pomembno vlogo ima tudi čustvena dinamika. Če se partnerja oddaljita ali ne rešujeta zamer, to pogosto najprej vpliva prav na izkazovanje nežnosti, kamor spadajo tudi poljubčki, za katere raziskave kažejo, da jih nikoli ni preveč.