
Galerija

Nezvestoba pogosto udari kot potres, saj v hipu poruši občutek varnosti, zaupanja in lastne vrednosti. Pomembno je vedeti, da je močna bolečina normalen odziv na izgubo zaupanja in da jo je mogoče sčasoma predelati, ne pa vedno.
Po prevari se pogosto pojavijo stranski učinki, kot so nespečnost, vsiljive misli in nenehno nihanje med jezo ter žalostjo. Gre preprosto za stresni odziv telesa, zato si dovolite, da imate slabše dneve, in se izogibajte pomembnejšim odločitvam v prvih tednih, ko ste čustveno preobremenjeni.
Preden se spustite v podrobna vprašanja, poskrbite za psihološko trdnost – zadostno količino spanca, redne obroke, gibanje in pogovor z osebo, ki ji zaupate. Šele nato razmislite, kaj za vas nezvestoba pomeni, kaj potrebujete in ali želite odnos obnoviti ali zaključiti. Pomaga, če si tri ključne potrebe zapišete na papir ali naredite razpredelnico za in proti.
Če se boste s partnerjem, ki vas je prevaral, pogovarjali, si postavite jasna pravila: brez žalitev, prelaganja krivde in napadov. Zdi se nemogoče, pa ni. Partner je tisti, ki naj prevzame odgovornost in odgovori na vaša bistvena vprašanja, vi pa se poskusite izogniti nepotrebnim podrobnostim. Smiselno, skorajda nujno, je določiti nove meje, kot so prekinitev stika z drugo osebo, pregledna komunikacija, dogovor o partnerski terapiji ...
Številne raziskave navajajo, da je nezvestoba razmeroma pogosta izkušnja v partnerskih odnosih, kar je sicer ne opravičuje, ampak lahko zmanjša občutek sramu in osamljenosti. Niste edini, ki se vam to dogaja, sploh v časih, ko je čustvena nezvestoba na pohodu in morda še bolj skrb vzbujajoča od spolne. Prav zato je pogosto koristno poiskati podporo pri prijatelju, terapevtu ali v skupini.
Če boste ostali s partnerjem, je ključna doslednost. Njegova dejanja morajo vedno potrjevati njegove besede, seveda po predhodnem dogovoru. Le tako se lahko počasi spet vzpostavi zaupanje. Če se boste odločili oditi, si naredite načrt glede bivanja, financ, podpore in jasnih meja stikov. V obeh primerih je cilj enak, in sicer da znova dobite občutek nadzora nad svojim življenjem.
Odpuščanje ni obvezno in ni enako kot sprava. Osredotočite se na to, da znova najdete notranji mir – kaj vas pomirja, kaj vas krepi in kaj si želite v prihodnje. Bolečina se običajno začne mehčati, ko je ne nosite več sami in ko korak za korakom postavljate novo življenjsko trdnost, pa naj bo s partnerjem ali brez njega.