Ni vseeno, kaj je na krožniku, to svetuje strokovnjak Rok Poličnik

Strokovnjaki so si edini, da so redni obroki del zdrave prehrane, posebno vlogo v teh okvirih pa igra prav zajtrk. »V zdravi prehrani se priporoča uživanje štirih do petih obrokov dnevno, od katerih je zajtrk najpomembnejši,« navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Tisti, ki uživajo štiri dnevne obroke, zajtrk, kosilo, večerjo in en premostitveni obrok (malico), imajo boljše delovanje telesne presnove in boljši občutek sitosti čez dan, še poudarjajo.

Raziskave so pokazale, da ima zajtrk pozitivne učinke na kognitivne sposobnosti pri otrocih. Tisti, ki redno zajtrkujejo, imajo boljše miselne in spominske zmožnosti ter tako lažje sledijo pouku.

Vendar pa ni vseeno, kaj je na krožniku ob prvem dnevnem obroku, izpostavljajo na nacionalnem portalu o prehrani prehrana.si. »Da bi telesu zagotovili optimalna hranila za delovanje, je pomembno tudi, katera živila izberemo. Izogibajmo se predelanim živilom, kot so predelani mesni izdelki (hrenovke, paštete in salame) in predelana žita,« opozarjajo. Sladki kosmiči so enako slaba izbira kot pašteta, četudi se včasih oglašujejo kot zdravi.

Za zdravje bomo dobro poskrbeli, če bomo zjutraj zaužili osnovne sestavine, kot so polnozrnat kruh in žita, mleko in fermentirani mlečni izdelki, zelenjava, sadje, semena in oreški ter jajca, poudarjajo. Industrijsko predelane kosmiče lahko nadomestimo z navadnimi ovsenimi, v katere zmešamo koščke svežega ali suhega sadja in oreščke. Namesto čokoladnega namaza otroku ponudimo kruh z maslom in medom. In če vam ne uspe pojesti oziroma ponuditi zajtrka prav vsak dan, ne skrbite – raziskovalci so zaznali pozitivne učinke na zdravje že pri uživanju zajtrka od 4- do 5-krat na teden. Še podrobnejša navodila o tem, kaj jesti, da bomo jedli zdravo, najdemo v javno dostopnem priročniku za izvajalce programov na temo zdrava prehrana v zdravstvenih domovih, kjer se jih, če želite vedeti več o prehrani, brezplačno lahko udeležite tudi vi.

Metoda zdrave sklede

Avtor Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet, s skupino strokovnjakov svetuje, naj vsak obrok, ki ga zaužijemo, tudi zajtrk, vključuje živila iz vseh skupin: škrobna živila, beljakovinska živila, kakovostne maščobe, zelenjavo in sadje. Zajtrk naj bi predstavljal 25 odstotkov dnevnega energijskega vnosa, enako kot večerja, kosilo pa 30 odstotkov naših energijskih potreb.

Pri sestavljanju zdravega obroka si lahko pomagamo z metodo zdrave sklede – gre za merjenje odmerkov hrane s pomočjo roke. Okvirno velja, da v zdravem obroku polovico krožnika predstavlja zelenjava, četrtino krožnika beljakovinsko živilo, preostalo četrtino pa škrobno živilo. Ob tem lahko zaužijemo še skodelico mlečnega izdelka. Prav zelenjava, ki bi jo morali najbolj vključevati v obroke, je pri Slovencih problem – pojemo je namreč premalo.

Strokovnjaki priporočajo čim več zelenjave, tudi za zajtrk. FOTO: Vasyl Dolmatov/Getty Images

Držimo se metode zdrave sklede. FOTO: 5ph/Getty Images

Uživanje zajtrka je pri mladih pomemben dejavnik, ki omogoča optimalno zdravje ter telesni in duševni razvoj, hkrati pa preprečuje probleme, kot so »prenizka ali prekomerna telesna teža, nezadostna preskrba z esencialnimi hranilnimi snovmi in pojavnost bolezni v otroštvu ali kasneje v odrasli dobi,« poudarjajo na NIJZ. Pri tem kot pomemben javnozdravstveni problem izpostavljajo prekomerno težo in debelost. Ta gre z roko v roki z nezdravimi prehranjevalnimi navadami, med katerimi je tudi neredno uživanje zajtrka, ki lahko povzroči, da so naslednji obroki preobilni ter prevelik obrok v poznih urah, ko bi morali prehranjevanje počasi prenehati.