DOBRO JE VEDETI

Nizek tlak je lahko tudi znak druge težave

Ker se toliko govori o nevarnostih previsokega krvnega tkala, nizke vrednosti pogosto zvenijo skoraj kot dobra novica, a ni tako preprosto.
Ob dobrem počutju nizkega tlaka ni treba zdraviti. FOTO: Halfpoint Images/Getty Images

Ob dobrem počutju nizkega tlaka ni treba zdraviti. FOTO: Halfpoint Images/Getty Images

Če se nam zavrti, se usedimo. FOTO: Bymuratdeniz/Getty Images

Če se nam zavrti, se usedimo. FOTO: Bymuratdeniz/Getty Images

Vročina lahko stanje poslabša. FOTO: Simpleimages/ Getty Images

Vročina lahko stanje poslabša. FOTO: Simpleimages/ Getty Images

Ob dobrem počutju nizkega tlaka ni treba zdraviti. FOTO: Halfpoint Images/Getty Images
Če se nam zavrti, se usedimo. FOTO: Bymuratdeniz/Getty Images
Vročina lahko stanje poslabša. FOTO: Simpleimages/ Getty Images
 28. 4. 2026 | 16:46
4:47

Pri nekaterih ljudeh je nižji tlak njihova običajna telesna značilnost in jim ne povzroča nobenih težav. Pri drugih pa se lahko pokaže z omotico, slabostjo, zamegljenim vidom, šibkostjo ali celo omedlevico – in takrat ga ne gre jemati zlahka. Stroka izpostavlja t. i. ortostatsko hipotenzijo, torej padec krvnega tlaka, ko človek vstane iz ležečega ali sedečega položaja. Lahko se kaže kot vrtoglavica, omotičnost, zamegljen vid ali omedlevica. Takšne težave se pogosteje pojavijo pri starejših, pojavijo pa se lahko tudi med telesno vadbo, po obilnem obroku, po pitju alkohola ali med boleznijo. Če človek nima simptomov, zdravljenje nizkega tlaka ni potrebno. Ko pa povzroča omedlevanje, nestabilnost ali hudo oslabelost, se tveganje hitro poveča. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da lahko ortostatska hipotenzija prispeva k padcem in poškodbam, Zdravstveni dom Ljubljana pa med nujnimi stanji navaja položaj, ko ima človek več dni vročino, je omotičen, oslabel, bled in poten ter ima ob tem neobičajno nizek krvni tlak.

Nizek tlak je lahko tudi znak druge težave. Z njim so lahko povezani dehidracija, srčno popuščanje, sladkorna bolezen, kronična ledvična bolezen, nekatere nevrološke motnje in anemija. Pomemben dejavnik so lahko tudi zdravila. Kaj lahko človek stori sam? NIJZ priporoča, da iz postelje ali s stola vstajamo počasi in postopoma, pred vstajanjem in po njem pa je koristno napenjati mišice nog, da spodbudimo krvni obtok. Če med hojo postanemo omotični, se moramo ustaviti ali usesti in počakati, da občutek mine. Posebno previdni bodimo v vročini, v zatohlem prostoru in pri hitrem prehodu iz hladnega v vroče okolje, saj lahko vse to težave še poslabša.

Če se nam zavrti, se usedimo. FOTO: Bymuratdeniz/Getty Images
Če se nam zavrti, se usedimo. FOTO: Bymuratdeniz/Getty Images

Pomembno je tudi, da se ob nizkem tlaku ne osredotočimo samo na številko na merilniku, ampak predvsem na počutje. Človek z nekoliko nižjim tlakom, ki se dobro počuti, običajno ni v nevarnosti. Drugače pa je, če se pojavijo omedlevica, zmedenost, bledica, potenje, izrazita oslabelost ali znaki druge bolezni. Takrat nizek krvni tlak ni več zgolj neprijetnost, ampak opozorilo, da se v telesu morda dogaja nekaj resnejšega.

Ko počitek ni dovolj

Zdravniki nizek krvni tlak pogosto opredeljujejo z vrednostjo pod 90/60 mmHg, vendar sama številka še ni dovolj za sklep, da je nekaj narobe. Pri nekaterih ljudeh so takšne vrednosti povsem običajne in ne pomenijo bolezni, če nimajo nobenih težav. Pomembnejše od meritve je torej vprašanje, ali se človeku ob tem vrti, slabi, ga obliva pot ali celo omedli. Prav zato zdravniki pri sumu na ortostatsko hipotenzijo ne upoštevajo le ene meritve, ampak tlak pogosto preverijo v različnih položajih. Značilno je, da težave nastanejo po vstajanju, ko kri za kratek čas zastane v spodnjem delu telesa, možgani pa so slabše prekrvavljeni. Takrat se lahko pojavijo še utrujenost, zmedenost, občutek šibkih nog, včasih tudi slabša koncentracija. Če se to ponavlja, ni pametno čakati predolgo.

Vročina lahko stanje poslabša. FOTO: Simpleimages/ Getty Images
Vročina lahko stanje poslabša. FOTO: Simpleimages/ Getty Images

Nizek tlak lahko povzročijo ali poslabšajo zdravila za visok krvni tlak, zdravila za srce, nekateri antidepresivi, zdravila za Parkinsonovo bolezen in določena zdravila, ki širijo žile. Težava je lahko izrazitejša, če človek jemlje več zdravil hkrati ali če je ob tem premalo hidriran. Tudi zato zdravniki pri ponavljajoči se omotici vedno preverijo celotno terapijo, ne le krvnega tlaka.

Nizek tlak se lahko poslabša v vročini, po zelo topli kopeli ali prhi, po dolgem stanju na mestu, po večjem obroku in ob pitju alkohola. Nekateri ljudje težave najbolj občutijo zjutraj, drugi po naporu ali ob bolezni, ko telo izgublja tekočino. V takih trenutkih je še toliko pomembnejše, da vstajamo počasi, dovolj pijemo in se ob prvih znakih slabosti usedemo.

Če se nizek krvni tlak ponavlja, ni vedno dovolj, da si človek zgolj odpočije. Posebno pozorni moramo biti, če se poleg omotice pojavijo še omedlevica, bolečina v prsih, težko dihanje, huda oslabelost, zmedenost ali dolgotrajna vročina. Takrat nizek tlak lahko kaže na resnejšo motnjo v telesu in zahteva zdravniško obravnavo.

Logo
IZBRANO ZA VAS
PromoPhoto
ZELO ZANIMIVO
IGRALKA
Promo
VRTIČKANJE
Promo
KAKO VOZITE
PromoPhoto
ZDRAVLJENJE
Promo
DOGODEK
PromoPhoto
POČITNICE
PromoPhoto
POLETNI ODDIH
Promo
ONLINE ŠTUDIJ
Promo
NOVA PRAVILA IGRE
PromoPhoto
NEVERJETNO
Promo
KARPALNI KANAL
Promo
VLAGA
Promo
VEČ KOT VIDEZ
Promo
PAMETNA SAMOOSKRBA
PromoPhoto
SLADKANJE