Nova odporna tuberkuloza

Pred časom so tuji mediji poročali o novem valu redke oblike tuberkuloze v Indiji, odporne proti vsem zdravilom: popolnoma rezistentna tuberkuloza je bila po uradnih podatkih prvič zabeležena v Italiji leta 2007, ko je zahtevala dve življenji, nato pa še dve leti pozneje v Iranu, kjer je umrlo 15 ljudi.

Pri nas je
 zdravljenje urejeno

Takšni primeri niso redki, tudi v zahodnem svetu se pojavlja vse več primerov te hude bolezni, ki je odporna proti več protituberkuloznim zdravilom hkrati. V 80. letih minulega stoletja se je z epidemijo HIV začelo tudi moderno obdobje novih okužb z bacilom tuberkuloze, sicer pa so prenaseljenost, revščina, nedostopnost zdravil in neorganizirano javno zdravstvo dejavniki, ki najbolj pripomorejo k ogrožanju varnosti zdravega življenjskega okolja, vsaj ko govorimo o okužbah, ki lahko prerastejo tudi v smrtonosno bolezen. »Na udaru tuberkuloze z ekstremno rezistentnimi bacili so revne, prenaseljene države s pomanjkljivo zdravstveno oskrbo in omejenim dostopom do zdravil, torej v glavnem države v razvoju, v Evropi so te oblike v glavnem prenesene. Incidenca tuberkuloze v Sloveniji je nizka: pomembni vir okužb pri nas predstavljajo delavci oziroma njihovi družinski člani iz republik nekdanje skupne države, v glavnem iz BiH ter s Kosova, kjer je pojavnost tuberkuloze občutno večja,« pojasnjuje Nika Lalek, dr. med., s tuberkuloznega oddelka Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergije Golnik. »Strah pred hujšimi oblikami je za Slovence manj realen. Pri nas je namreč zdravljenje tuberkuloze sistematično urejeno in tudi zakonsko obvezno, sploh kužne oblike tuberkuloze, zdravljenje je za bolnika brezplačno. V prvi fazi običajno poteka bolnišnično, pri kužnih oblikah običajno do konverzije izmečka, nato pa ambulantno. Ambulantno zdravljenje nadzorujeta izbrani zdravnik in področni pnevmolog. S tako skrbno obravnavo preprečujemo razvoj rezistence, ki bi se lahko kaj hitro pojavila zaradi nepravilnega in nezadostnega zdravljenja. To je namreč dolgotrajno in ne brez stranskih učinkov. V Sloveniji smo do zdaj imeli le nekaj primerov rezistentne oziroma ekstremno rezistentne oblike tuberkuloze,« še pove dr. Lalekova. Na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergije Golnik se zdravi večina obolelih za tuberkulozo pri nas. Tam poskrbijo za takojšnjo izolacijo bolnika in začetek zdravljenja, pri tem pa pregledajo še vse tiste, ki so bili v tesnem stiku z njim, in tako zajezijo morebitno širjenje okužbe, kontakte pregledujejo tudi področni pnevmologi. Vsi se verjetno še zelo dobro spominjamo primera medicinske sestre s kužno obliko pljučne tuberkuloze, ki je bila v stiku z 90 novorojenčki ljubljanske porodnišnice in 83 odraslimi: uspešno se je pozdravila, zbolel, kot se je nazadnje izkazalo, k sreči ni nihče drug.

Bolezen ne izbruhne

Kot je znano, stik z obolelim še ne pomeni okužbe, ta pa še ne prinese nujno tudi bolezni: okužba se prenaša s človeka na človeka s kužnim aerosolom oziroma z vdihavanjem okuženega zraka. Kužni aerosol nastaja pri kašljanju, kihanju, glasnem govorjenju ali petju tistih s pljučno obliko tuberkuloze, verjetnost prenosa okužbe pa je spet odvisna od več dejavnikov: od števila bacilov, ki jih bolnik izkašlja v okolico, koncentracije bacilov v zraku, časa izpostavljenosti kužnemu aerosolu, od odpornosti organizma izpostavljenega in virulence bacilov tuberkuloze. Ob stiku z obolelim so možni trije izidi: lahko se okužimo in zbolimo, lahko se okužimo, a ne zbolimo (latentna okužba), ali pa se okužbi izognemo. »Pri latentni okužbi se lahko razvije aktivna oblika tuberkuloze tudi po več desetletjih. Reaktivacija se običajno pojavi, ko posamezniku oslabi celična imunost. To se lahko zgodi pri hiranju v sklopu napredovale rakave bolezni, pri zdravljenju rakave bolezni ali na primer pri zdravljenju z nekaterimi biološkimi zdravili,« opozarja dr. Lalekova. V povprečju sicer zboli le okoli 10 odstotkov okuženih, bolezen pa se običajno pojavi šele po več mesecih, tudi letih. In tudi takrat običajno ne izbruhne iznenada kot denimo običajne pljučnice, pojasnjuje: »Na pljučno tuberkulozo opozarjajo dlje časa trajajoč kašelj, ki je lahko v začetku bolezni suh, nato pa postaja produktivnejši, redkeje je v izmečku prisotna krvi, bolezen spremlja le nekoliko povišana temperatura, mrzlic običajno ni, zelo pogosto se bolniki ponoči znojijo, so bolj utrujeni, izgubijo apetit in hujšajo.«

Cepivo ne
 prepreči okužbe

»Za popolnoma rezistentne seve bacila tuberkuloze je zdravil zelo malo. Običajno so to zdravila, ki imajo res veliko neugodnih stranskih učinkov, klasično zdravljenje pljučne tuberkuloze pa običajno poteka brez pomembnih zapletov. Najenostavnejše oblike tuberkuloze se zdravijo šest mesecev, dva meseca s štiri- oziroma trotirno antibiotično terapijo in potem še štiri mesece z dvotirno antibiotično terapijo,« še pove sogovornica. Najpogostejša oblika bolezni je torej pljučna tuberkuloza, prizadene pa lahko tudi druge organe, npr. rebrno mreno, kosti, jetra, vranico, tudi možgane in možganske ovojnice, kar lahko pusti tudi trajne posledice. V Sloveniji je bilo neselektivno cepljenje proti tuberkulozi zaradi izjemno nizke pojavnosti (okoli 180 primerov na leto) odpravljeno v letu 2005, pojasnjujejo na Inštitutu za varovanje zdravja RS: od takrat se cepijo le novorojenčki iz družin, ki so se v zadnjih petih letih pred rojstvom otroka priselile iz držav z visoko incidenco tuberkuloze, novorojenčki mater, okuženih z virusom HIV, ali pa tistih, ki so bile v nosečnosti aktivno zdravljene za tuberkulozo. Cepivo samo sicer ne prepreči okužbe, lahko pa ublaži hujše oblike, ki bi pri najmlajših lahko prizadele, kot že rečeno, tudi možgane in tako pustile trajne posledice.