

FOTO: Depositphotos


FOTO: Greg Mirt

FOTO: Greg Mirt

FOTO: Greg Mirt





Po navadi se sindrom zapestnega prehoda, ki spada med najpogostejše okvare perifernega živčevja, začne z občasnim blagim mravljinčenjem prstov. Sčasoma nato napreduje v okorelost prstov, pomanjkanje občutka za dotik, oprijem in stisk rok, predvsem pa je zelo moteča vse bolj trdovratna bolečina, ki rada zajame celo dlan in se včasih razširi še v podlaket.
Medicina to obolenje opredeljuje kot kronično skeletno-mišično okvaro, ki nastane zaradi utesnitve medialnega živca v zapestnem prehodu. Korenine mravljinčenja in bolečine namreč izvirajo iz sredinskega živca v dlani, ki poteka prek zapestja in oživčuje prve tri prste, polovico četrtega, prstanca, in mišičje dlani. Živec poteka skupaj s kitami upogibalkami po posebnem kanalu, kjer ga v spodnjem delu omejujejo zapestne kosti, v zgornjem pa čvrst vezivni karpalni ligament. Ob upogibanju zapestja se spreminja položaj zapestnih kosti, kar vpliva na prostornino – oziroma v določenih okoliščinah na zoženje – karpalnega kanala in to potem utesnjuje omenjeni živec in ovira njegovo normalno delovanje.
Mravljinčenje in otrdelost oziroma »gluhost« prstov na rokah se lahko v začetku pojavlja občasno, pozneje, ko obolenje napreduje, pa vse pogosteje in povečuje se tudi tveganje za različne trajnejše okvare tkiv. Še zlasti neugodno je, ko težave motijo vsakomur potrebni nočni počitek. Zato je smiselno pravočasno poiskati strokovno pomoč, ko je na voljo več možnosti za konservativne oblike zdravljenja.
Težave zaradi mravljinčenja in bolečin se najpogosteje pojavijo na obeh rokah, a različno intenzivno in v različnem zaporedju. Ko se enkrat pojavijo in potem vztrajno ponavljajo, se bo stanje brez ustreznih ukrepov le še poslabševalo. Ljudje najpogosteje potožijo, da jim roka »zaspi« oziroma občutijo mravljinčenje, odrevenelost in bolečine v prvih treh prstih ter deloma v četrtem, prstancu; najmanjšemu od peterice, mezincu, je prizaneseno, ker omenjeni živec ne sega do njega.
»Terapevtske vaje za roke lahko pomagajo zmanjšati pritisk na medialni živec in omilijo simptome sindroma karpalnega kanala. Te vaje vključujejo raztezanje, upogibanje zapestja, stiskanja in krepitev rok. Vse to lahko izboljša prekrvitev, gibljivost in moč mišic na prizadetem območju. Dosledno izvajanje prikazanih vaj šest do osem tednov pomaga omiliti simptome. Pri tem si je mogoče pomagati s hladnimi obkladki. Če po vaji na prizadeti del za 20 minut položimo kriopak ali vrečko zamrznjenega graha, oboje zavito v brisačo, to lahko pomaga zmanjšati vnetje,« pojasnjuje diplomirani fizioterapevt – samostojni svetovalec Greg Mirt.
Ko obolenje napreduje, se bolečina iz prstov in dlani lahko širi tudi proti komolcu ali celo še višje proti rami. Obolenje je zelo moteče kadar v določenem položaju telesa med spanjem »zaspi in odreveni tudi roka«. Tako namreč najpogosteje potožijo mnogi, ki se spopadajo s tem sindromom in za nameček potem še z – neprespanostjo ... In prav pri zadnjem, med spanjem, si je, kot svetujejo strokovnjaki, smiselno pomagati s posebno ortopedsko opornico, ki, pravilno nameščena, ohranja zapestje in prste v primernem fiziološkem položaju za preprečevanje nadležnega mravljinčenja.
Raztegnemo mišice na notranji strani podlakti.
Eno roko iztegnemo naravnost pred telo v višini ramen.
Pri raztezanju roke se izogibamo krčenju komolca.
Zapestje upognemo nazaj, kot da bi nakazovali znak »stop«.
Z nasprotno roko nežno pritegnemo dlan nazaj proti telesu, da občutimo raztezanje.
Zadržimo 20 sekund.
Sprostitev – vajo ponovimo petkrat.
Vajo ponovimo še z drugo roko.
To zaporedje ponovimo do štirikrat na dan, pet dni na teden.

Pri izbiri je koristno strokovno svetovanje glede primerne velikosti in kakovosti opornice ter nasvet, kdaj si je mogoče na tak način pomagati tudi čez dan. Karpalni kanal ima največjo prostornino, ko so prsti in dlani rahlo naravno iztegnjeni oziroma v nevtralnem položaju. In nasprotno, pri upogibu zapestja nazaj ali naprej ter ob različnih dolgotrajnih nefizioloških obremenitvah ter poškodbah se njegova prostornina zmanjša.
V medicinski literaturi sega prvi opis »utesnitve« nervusa medianusa, torej sredinskega medialnega živca v dlani, v leto 1854. Temu so sledile številne poznejše raziskave in opisi težav, vendar za to obolenje tudi danes ni mogoče opredeliti jasnega, enega vzroka – ker jih je veliko.
Eno roko upognemo pred telesom v višini ramen.
Ne krčimo komolca med iztezanjem roke.
Z dlanjo, obrnjeno navzdol, upognemo zapestje, da bodo prsti usmerjeni proti tlom.
Z drugo roko nežno povlečemo upognjeno roko proti telesu, da začutimo razteg.
Roki držimo v tem položaju 20 sekund.
Sprostimo in vajo ponovimo petkrat.
Celotno vajo ponovimo z drugo roko.
To vajo ponoviti do štirikrat na dan, 5 dni na teden.

Nadležno mravljinčenje in bolečine lahko povzročajo vnetja tetivnih ovojnic, novotvorbe, poškodbe zapestja in podlahti, pa različne druge bolezni in motnje, sladkorna, putika, premajhno delovanje ščitnice, revmatoidni artritis in drugo.
Težave pa se ne pojavljajo samo med spanjem, temveč tudi med različnimi običajnimi delovnimi ali prostočasnimi aktivnostmi, kot sta na primer vožnja z avtomobilom ali kolesarjenje. Marsikdo potoži, da že povsem običajno krmiljenje volana ali kolesu sproži mravljinčenje in z njim nelagodje. Ne le to, že malo privzdignjena roka s knjigo, časopisom, pogovor po mobilnem telefonu ali kakšna manjša obremenitev so lahko po nekaj minutah (pre)veliko breme za prizadeti (utesnjen) živec, ki na to opozori z nadležnim in lahko tudi bolečim mravljinčenjem.
Opisani sindrom zapestnega prehoda je sicer opredeljen kot najpogostejša utesnitvena nevropatija in tudi ena najpogostejših poklicnih bolezni, tako v industriji, prevozu kot v sodobnem času na različnih področjih pri vse bolj dolgotrajnem delu z računalniki …
Roko odročimo do 90 stopinj od telesa. Zapestje raztegnemo nazaj, kot da bi držali pladenj. Komolec premikamo naprej in nazaj.


Precej so težave zaradi sindroma karpalnega prehoda povezane tudi s staranjem, saj se z vsakim letom tveganje poveča za tri odstotke. Svoje dodajo še debelost, nezdrave življenjske navade, premalo gibanja …
Po besedah strokovnjakov je vsekakor tudi na tem področju pomembna preventiva. Med drugim se je treba med sedenjem, delom, počitkom in tudi drugimi dejavnostmi izogibati položajem, v katerih nastane dolgotrajnejši neposredni pritisk zapestja na trdo podlago, kot denimo pri računalniku. Če je mogoče, se je treba izogibati ponavljajočim se gibom in ob bolečini vsaj na kratko prekiniti delo ter spremeniti položaj rok.
Pri napredovalih oblikah, ko se stanje bistveno poslabša, ker mravljinčenje, bolečina, izguba občutkov v prstih resno motijo delo, vsakdanja opravila in kratijo spanec, in ko so neinvazivne možnosti zdravljenja, med drugim uporaba telesu kar najbolj ergonomsko prilagojene opreme in pripomočkov, različne vaje in tako naprej, neučinkovite, se je smiselno odločiti za kirurški poseg. Gre za krajšo operacijo s manjšim rezom na dlani, ki se opravi v lokalni anesteziji. Kirurg naredi manjši rez v delu, kjer je zapestni prehod, in tako prekine karpalni ligament ter sprosti utesnjenost medialnega živca. Zašita kirurška rana se oskrbi z obližem in povojem, operirano roko je treba imeti nekaj časa primerno nameščeno v trikotni ruti, prste pa razgibavati po navodilih.
Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Aktivni & zdravi.