Očala kot del celostne skrbi za vid

Zgodovinski zapisi pišejo, da so se prva očala – takrat še brez ročk – pojavila že konec 13. stoletja na območju severne Italije. Uporabljali so jih predvsem za odpravljanje težav pri branju, ki jih je povzročala starostna daljnovidnost. Do danes so se razvila v sodoben medicinskih pripomoček, čeprav osnovna zasnova še vedno sloni na srednjeveških rešitvah. Sodobna očala imajo tako estetsko kot funkcionalno vlogo, zato je njihova izbira zahtevnejša, česar se njihovi uporabniki še kako zavedamo. O aktualnih trendih, materialih, negi očal in najpogostejših napakah pri nakupu smo se pogovarjali z Blažem Oberčem, optikom in ustanoviteljem znamke očal Laibach & York, ki poudarja, da mora biti vsak okvir predvsem strokovno ustrezna rešitev.

Med trendi in trajnostjo

»V ospredju so povečane silhuete, geometrijske oblike in reinterpretacije klasičnih modelov, kot so aviator, cat-eye, panto ali navigator,« opisuje aktualne modne trende pri obliki očal Oberč in nadaljuje: »Oblikovanje sledi arhitekturnemu pristopu: čiste linije, mehko zaobljeni robovi in konstrukcijska lahkotnost. Aktualni ostajajo polovični in brezokvirni modeli, tokrat tudi v večjih, bolj izrazitih različicah.«

Blaž Oberč, optik in ustanovitelj znamke očal Laibach & York FOTO: L&Y

Izvemo še, da trajnost postaja ena osrednjih usmeritev industrije. Bioacetat, rastlinske smole, reciklirani aluminij in inovativni kompoziti niso več eksotika, temveč vse pogostejša izbira. Vrača se tudi kovina, predvsem titan, ki združuje minimalizem, vzdržljivost in majhno težo.

Razlike med dioptrijskimi in sončnimi očali so danes manj izrazite. Sončna očala dopuščajo več barvne drznosti in večje formate, dioptrijski okvirji pa ostajajo nekoliko bolj podrejeni ergonomiji in vsakodnevni nosljivosti. »Trendi so navdih, ne zapoved. Najpomembneje je, da se uporabnik z očali dobro počuti in da ta podpirajo njegov način življenja,« poudarja sogovornik.

Kako pravilno izbrati okvir

Izbira dioptrijskih očal naj se vedno začne pri strokovnjaku. Optik preveri dioptrijo, natančno izmeri razdaljo med zenicama, določi pravilno višino vgradnje stekel in okvir individualno prilagodi obrazu. Brez teh korakov očala pogosto ne zagotavljajo optimalne ostrine in udobja.

Pri izbiri okvirja je po besedah našega sogovornika ključnih več dejavnikov.

Prileganje obrazu: Okvir mora ustrezati širini obraza – ne sme pritiskati na senca, prav tako ne sme zdrsniti ob nagibu glave. Mostiček mora pravilno sedeti na nosu, ročki pa morata biti dovolj dolgi, da zagotavljata stabilnost za ušesi.

Teža in ravnotežje: Pretežka očala povzročajo utrujenost, pritisk na nos in napetost v predelu čela. Pri višjih dioptrijah je zato smiselna izbira tanjših, lažjih materialov stekel ter ustrezno dimenzioniranega okvirja.

Namen uporabe: Pri očalih za delo za računalnikom, vožnjo, branje ali šport veljajo različne zahteve. Pri delu z zasloni so smiselni antirefleksni sloji in morebitni filtri modre svetlobe, pri vožnji kakovostna zaščita pred bleščanjem, pri športu pa stabilnost in odpornost materiala.

Ročno izdelani okvirji slovenske znamke Laibach & York FOTO: L&Y

Oblika odvisna tudi od vrste dioptrije

Pri multifokalnih steklih mora okvir omogočati dovolj veliko višino leče, da so vse vidne cone – za daljavo, srednjo razdaljo in bližino – pravilno razporejene. Prenizek okvir lahko omeji vidno polje in zmanjša udobje.

Pri očalih za branje je v ospredju lahkotnost. Pogosto jih uporabniki nosijo nekoliko nižje na nosu, zato je pomembna dobra stabilnost ročk, čeprav je najbolje, da očala sedijo v optimalnem položaju.

Pri kratkovidnosti, zlasti pri višjih minus dioptrijah, so primernejši manjši ali srednje veliki okvirji. Ti zmanjšajo robno debelino stekla in izboljšajo estetsko ravnotežje. »Okvir ni zgolj estetska izbira, temveč tehnični del optične rešitve,« poudarja Oberč.

Materiali med tradicijo in tehnologijo

»Celulozni acetat ostaja eden najbolj cenjenih materialov. Je trpežen, hipoalergen, na voljo v različnih barvah in omogoča natančno termično prilagajanje obrazu. Med kovinami izstopajo nerjavno jeklo, aluminij in predvsem titan, ki je lahek, odporen proti koroziji in izjemno obstojen,« pojasni naš sogovornik.

Med pogovorom nam še zaupa, da zveneče ime blagovne znamke samo po sebi še ne pomeni višje kakovosti. »Vsi okvirji na trgu EU morajo izpolnjevati enake varnostne standarde. Ko izbiramo, je zato smiselno gledati širše: poleg imena blagovne znamke so ključni kakovost materiala, natančnost izdelave, udobje pri nošenju in strokovna prilagoditev. Dobro izbran okvir je predvsem tisti, ki uporabniku zagotavlja funkcionalnost, trajnost in estetsko skladnost – ne glede na logotip na ročki,« poudari Oberč.

Odrasli, ki nosijo očala, naj gredo na pregled vsaki dve leti. FOTO: Depositphotos

Drobne navade, velika razlika

Pravilna nega bistveno podaljša življenjsko dobo očal. Najpogostejše napake so pravzaprav vsakodnevne malenkosti. »Ko očal ne uporabljamo, jih vedno pospravimo v zaščitni etui. S tem preprečimo mehanske poškodbe, praske in deformacije okvirja,« svetuje naš sogovornik in opozori, da očal ne nosimo na glavi kot modni dodatek (»obroč«), saj se lahko okvir raztegne in izgubi pravilno obliko.

Nikoli jih ne odlagamo na stekla, temveč na zloženi ročki. Izogibati se je treba vročim površinam – armaturni plošči avtomobila ali bližini radiatorjev –, saj toplota lahko deformira okvir in poškoduje zaščitne sloje na steklu.

Pri čiščenju uporabljamo namensko čistilo in čisto mikrovlakensko krpico. Brisanje z oblačili ali papirnatimi robčki povzroča mikropraske. Alkohol, aceton, amonijak, razmaščevalci in celo nekateri kozmetični izdelki lahko poškodujejo premaze na steklih ter povzročijo razbarvanje materiala. Po potrebi lahko očala speremo z mlačno vodo in blagim tekočim milom brez abrazivnih delcev ter jih nežno osušimo z mehko krpico.

»Priporočljivo je tudi, da občasno obiščemo optika, ki preveri zategnjenost vijakov, poravnavo ročk in pravilno lego okvirja na obrazu. Majhna prilagoditev lahko bistveno izboljša udobje in prepreči večje poškodbe,« svetuje Oberč.

Starost prinaša dodatne težave z očmi. FOTO: Shutterstock 

Na pregled vsaki dve leti

»Odraslim, ki nosijo očala, priporočam pregled vida vsaj na dve leti. A redni obiski pri oftalmologu ali optometristu niso pomembni zgolj zaradi morebitne spremembe dioptrije, ampak zaradi zgodnjega odkrivanja očesnih bolezni, kot so glavkom, degenerativne spremembe rumene pege ali začetne spremembe na očesnem ozadju, ki jih posameznik sam pogosto ne zazna,« priporoča Oberč. Pri osebah s sladkorno boleznijo, povišanim krvnim tlakom ali drugimi sistemskimi obolenji so redne kontrole še posebej pomembne, saj se lahko spremembe najprej pokažejo prav na očeh.

Nepravilno ali zastarelo predpisana dioptrija lahko povzroča glavobole, utrujenost, zmanjšano koncentracijo in slabšo varnost pri vožnji. Kdaj pa je pregled pri oftalmologu nujen? »Ob vsakem nenadnem poslabšanju vida, pojavu dvojnega vida, bliskov, temnih zaves ali nenavadnih senc v vidnem polju je potreben takojšen pregled. Hitro ukrepanje lahko prepreči trajne posledice,« sklene Oberč.

Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Aktivni & zdravi.