Od diagnoze do vrnitve v službo: program OREH pomaga bolnicam z rakom dojk

Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah, zbolijo pa lahko tudi moški. Po podatkih Registra raka Republike Slovenije je leta 2022 za rakom dojk zbolelo 1510 ljudi – 1502 ženski in osem moških. Zaradi te bolezni je umrlo 434 žensk in šest moških.

Rak dojk spada med bolezni, pri katerih so obeti za preživetje razmeroma dobri, zlasti kadar je odkrit zgodaj. Pri bolnicah, ki so zbolele v obdobju 2013–2017, je bilo petletno čisto preživetje 88-odstotno. V obdobju 1997–2016 se je ta kazalnik izboljšal za deset odstotnih točk. Pomembno vlogo pri zgodnjem odkrivanju ima državni presejalni program Dora, ki ženskam omogoča redno mamografsko presejanje. Udeležba v programu je v Sloveniji dosegala 77 odstotkov, na Gorenjskem, na primer, 79 odstotkov. Kljub napredku ostajajo izzivi, kot so strah pred presejalnimi pregledi, neenak dostop do informacij, zlasti na podeželju, ter nerazumevanje pomena preventive. Zato je pomembno, da so preverjene informacije dostopne vsem ženskam.

Prilagojeno zdravljenje

Zdravljenje raka dojk vključuje različne pristope, ki se izbirajo glede na vrsto in stadij bolezni, splošno zdravstveno stanje ter druge značilnosti bolnice. Lokalno zdravljenje obsega operacijo in obsevanje, sistemsko pa kemoterapijo, hormonsko in tarčno zdravljenje ter imunoterapijo. Pogosto se uporablja kombinacija več metod, načrt zdravljenja je prilagojen posameznici. Pomembna je tudi celostna rehabilitacija. Program OREH je namenjen izboljšanju telesnega, duševnega in socialnega delovanja onkoloških bolnikov. Vključuje medicinsko, psihološko, socialno in poklicno podporo, ki lahko pomaga pri vračanju v vsakdanje življenje in na delo.

Rožnato v znamenju preventive ​ FOTO: Simpleimages/Getty Images

Pomemben del skrbi za zdravje dojk je poznavanje lastnega telesa in prepoznavanje morebitnih sprememb. Samopregledovanje pomaga opaziti spremembe, vendar ne nadomešča mamografije ali drugih pregledov. Pozornost je treba nameniti novi zatrdlini v dojki ali pazduhi, spremembam kože ali bradavice, nenavadnemu izcedku ter spremembi oblike ali velikosti dojke. Ob spremembi je potreben posvet z zdravnikom, tudi če je bil zadnji presejalni pregled normalen. Ženske naj se redno odzivajo na vabila v program Dora in upoštevajo priporočila glede pregledov.

Samopregled, slog

Na tveganje za nastanek raka dojk vpliva več dejavnikov, na vse pa ni mogoče vplivati. Kljub temu lahko zdrav življenjski slog prispeva k splošnemu zdravju in zmanjševanju nekaterih dejavnikov tveganja. Priporočljivi so redna telesna dejavnost, uravnotežena prehrana, vzdrževanje primerne telesne teže ter omejevanje uživanja alkohola. Pomembno je izogibanje kajenju. Kampanje, kot je rožnati oktober, ter delovanje programa Dora in organizacij, ki podpirajo bolnice z rakom dojk, pomembno prispevajo k širjenju informacij in spodbujanju preventive. Za dolgoročne učinke pa je potrebno neprekinjeno ozaveščanje skozi vse leto. Ključno sporočilo je preprosto: zgodnje odkrivanje omogoča pravočasno zdravljenje.