Od pregrehe do razstrupljanja

Kaj sploh je detoksikacija? Izraz pravilno razumemo in dojemamo? Po prepričanju Maria Sambolca, osebnega trenerja in svetovalca za prehrano, ne. »Pojem razstrupljanje je med ljudmi znan skoraj tako dolgo, kot je, po mojem mnenju, nerazumljen. Razstrupljanje je proces, pri katerem se telo odreši primeža škodljivih kemikalij, katere se vztrajno, skozi čas, nabirajo v telesu. Te kemikalije so lahko stranski produkti naravnih presnovnih procesov ali pa gre za telesu tuje snovi, ki vdirajo prek hrane, zraka, iz okolja. Za razstrupljanje so najbolj odgovorni jetra, ledvice, črevo, pljuča, limfni sistem, kri in koža. Dobro je vedeti, da je detoksikacija stalen in naraven proces, h kateremu lahko znatno pripomoremo sami, tudi z uživanjem tako imenovane prave, recimo ji naravne hrane. Saj veste, tiste, ki zraste iz zemlje ali taca po njej in se praviloma ne oglašuje po televiziji,« pravi sogovornik.

Zagotovo vsak človek ve, kdaj se v svojem telesu ne počuti tako dobro, kot bi se moral, čeprav so težave, ki nakazujejo na zakisanost telesa, različne. Kako telo spraviti v ponovni pogon na zdrava goriva, je bistveno preprosteje, kot si mislimo, sporočajo nutricionisti, ki se jim nemalokrat v prepričanju, da je detoksikacija telesa zelo priporočljiva, pridružijo zdravniki.

Hrana je podaljšek čustev

Strokovnjaki za prehrano večinoma svetujejo zmernost vse leto, a vendarle se ljudje v veselem decembru večkrat pregrešimo. Na vprašanje, kakšna naj bo naša prehrana, da bomo imeli čim manj potrebe po čiščenju telesa, Sambolec odgovarja: »Zmernost je za večino nejasno in zelo neuporabno navodilo. Kaj to pravzaprav pomeni? Vse lahko, ampak malo? Koliko je malo? Če ocenjujem šest kepic sladoleda kot veliko, so potem štiri že zmerna porcija? Zveni fino, se strinjam. Prav razsvetljensko, ampak za nekoga s težavami precej nesmiselno. Hrana je gorivo, obenem tudi podaljšek naših čustev. Uživati bi je morali toliko, da pokrijemo svoje energijske potrebe (ne preveč, ne premalo kalorij, glede na potrebe življenjskega sloga) in si sem ter tja ustvarimo dovolj prostora za 'gušt'. Tako ne bo čezmernega kopičenja kilogramov niti slabe vesti, ki bi jih bilo treba razstrupljati. Osnova naj bo razmerje 80:20. Osemdeset odstotkov časa, torej štiri obroke od petih, uživajte minimalno predelano hrano s poudarkom na beljakovinah, sadju, zelenjavi, oreščkih, stročnicah, gomoljih in polnovrednih žitaricah, če vaša prebava te dobro prenaša. Če se tega držite, vas za preostalih 20 odstotkov niti ne vprašam.«

Nutricionisti vedo povedati, da so živila, ki pospešujejo razstrupljanje, motovilec, ohrovt, peteršilj, rdeča pesa, ingver, alge, ječmenova trava, kokosova trava, daikon, topinambur (ta dva zvenita eksotično, a dobro uspevata tudi pri nas), semena chia. Ne smemo pozabiti na radič, cikorijo, rukolo, artičoke... In regrat, na primer. Čudežno je, kako so vrtnine, ki zrastejo prve po zimi, tiste, ki imajo največji razstrupljevalni učinek. Prav tako beluši! Narava tako uredi, da nam, ko zima pusti sledi v našem telesu, prve zelene rastline, ki zrastejo, najbolj pomagajo očistiti strupe iz telesa.

Telesu privoščimo počitnice

Vendar se je treba razstrupljanja telesa lotiti pravilno. Kako? »Glede na to, koliko različnih načinov poznamo, se mi zdi, da se razstrupljevalne diete pišejo že kar same. K njim se najraje zatekamo v tem času in v prvih tednih januarja, seveda. Močan marketinški as so, ni kaj, a vendar nekaterim koristim določenih pristopov, kot sta poudarek na uživanju več sadja in zelenjave ter omejevanje kalorij iz junk hrane, težko oporekam, ne glede na izbrani pristop. Posebne koristi bomo verjetno deležni vsi, ki živimo v urbanem okolju, smo vajeni mestnega vrveža in spremljajočega kaosa. Vaščani, brez televizije, pesticidov, predelane hrane, avtomobilov in smoga, pridige o pomembnosti razstrupljanja verjetno ne potrebujejo,« pravi sogovornik in dodaja: »Če pomislimo, svojemu telesu občasno privoščimo počitnice, svojim možganom počitek, presnovnim procesom v telesu pa ne. Z lahkoto lahko trdimo, da je razstrupljevalna prehrana prav to – počitnice in čiščenje vaše presnove. Ni treba, da bi take počitnice imeli prepogosto, dovolj je enkrat ali dvakrat na leto po od pet do sedem dni čiščenja. Telo potrebuje očiščevalno terapijo. Pa še to naj delajo le tisti, ki pri prehranjevanju naredijo preveč napak, torej po obdobju prenajedanja, pogostega uživanja alkohola in cigaret.«

Sambolec pravi, da je naše telo čudovito sposobno razstrupiti samega sebe, vsak dan, dan za dnem, če mu to dovolimo in ga pri tem podpremo s pravo hrano ter proaktivnim odnosom do neizbežnih stresorjev, ki jim združeno in v splošnem lahko rečemo kar naše življenje. Sogovorniku je tudi žal, ker na nekatero hrano, denimo kislo zelje, meso iz banjice, svinjsko mast in ocvirke, danes gledamo zviška ali pa smo tako napredni, da jih kot hrano niti ne prepoznamo več, saj jih je na krožnikih nadomestil predelan »junk« oziroma precenjen »superjunk«. »To vidim kot glavni strup, ki se ga je treba odrešiti. Miselnosti, da je mogoče iti iz ene skrajnosti v drugo. Da se lahko najemo smeti in zatem pogoltnemo pest tablet ali čudežno zel od-ne-vem-kod, ki taisti kaos od prehrane pretvorijo v zdrav in uravnotežen obrok. Ali naslednje jutro spijemo tisto toplo limono z vodo. Japajade! Edino, kar se tako razstrupi, je slaba vest. Naše telo ni mlinček za smeti, ki bi hranil reven in kemije bogat simboličen krof pretvoril v dolgotrajno energijo in dobro počutje,« sklene sogovornik.