Od prve zadihanosti do klica na 112: ne spreglejte opozorilnih znakov

Srce je mišična črpalka, ki po telesu neprestano poganja kri ter zagotavlja oskrbo organov in tkiv s kisikom in hranili. Zdravo srce se na potrebe telesa ustrezno odziva tako med mirovanjem kot med telesnim naporom. Ko je njegovo delovanje oslabljeno, se lahko pojavijo utrujenost, zmanjšana telesna zmogljivost, zadihanost in otekanje nog. V hujših primerih lahko pride do srčnega popuščanja, pri katerem srce ne zmore več učinkovito zagotavljati pretoka krvi glede na potrebe organizma.

Med najpomembnejšimi srčno-žilnimi boleznimi je koronarna oziroma ishemična bolezen srca, pri kateri je zaradi zoženja ali zapore koronarnih arterij zmanjšan dotok krvi v srčno mišico. Ateroskleroza je proces, pri katerem se v stenah arterij kopičijo maščobne snovi in holesterol. Žile se postopoma ožijo, ob razpoku aterosklerotične obloge pa lahko nastane krvni strdek, ki žilo zamaši. Če je prizadeta koronarna arterija, lahko pride do srčnega infarkta, pri katerem del srčne mišice zaradi pomanjkanja kisika odmre. Zapora žile, ki oskrbuje možgane, lahko povzroči možgansko kap, prizadetost arterij nog pa bolečine pri hoji, slabo celjenje ran in v napredovalih primerih odmrtje tkiva.

Telesna dejavnost

Redno gibanje izboljšuje telesno pripravljenost, pomaga uravnavati krvni tlak, ugodno vpliva na presnovo krvnega sladkorja in maščob ter prispeva k vzdrževanju primerne telesne teže. Za odrasle je priporočljivih od 150 do 300 minut zmerno intenzivne aerobne dejavnosti na teden ali od 75 do 150 minut intenzivne dejavnosti. Koristna je tudi vadba za krepitev mišic vsaj dvakrat na teden. Primerne dejavnosti so hitra hoja, kolesarjenje, plavanje in druge oblike gibanja, ki jih lahko redno vključujemo v vsakdan. Ob dolgotrajni neaktivnosti je treba obremenitev povečevati postopoma in jo prilagoditi zdravstvenemu stanju.

Povišan krvni tlak, neugodne vrednosti krvnih maščob in sladkorna bolezen so pomembni dejavniki tveganja. Ker pogosto dolgo ne povzročajo očitnih težav, sta redno spremljanje vrednosti in udeležba na preventivnih pregledih ključnega pomena. Zdravnik lahko glede na zdravstveno stanje, družinsko obremenjenost in druge dejavnike oceni srčno-žilno tveganje ter določi ustrezne ukrepe. Pri nekaterih ljudeh zadostujejo spremembe življenjskega sloga, pri drugih so potrebna tudi zdravila. Predpisana zdravila za uravnavanje krvnega tlaka, holesterola ali krvnega sladkorja je treba jemati skladno z navodili. Zdravljenja ni priporočljivo samovoljno prekinjati ali spreminjati, tudi če se vrednosti izboljšajo.

Eden od dejavnikov preprečevanja srčno-žilnih bolezni je seveda zdrava prehrana. FOTO: Rosemary Calvert/Getty Images

Ne le težava starejših

Tveganje se s starostjo povečuje, vendar lahko srčno-žilne bolezni prizadenejo tudi mlajše odrasle. Pomembno vlogo imajo dednost, prirojene bolezni, kajenje, povišan krvni tlak in motnje presnove maščob. Posebno pozornost zahteva družinska hiperholesterolemija, dedna motnja, pri kateri je holesterol LDL lahko izrazito povišan že od rojstva. Zaradi dolgotrajne izpostavljenosti visokim vrednostim se lahko ateroskleroza razvije prezgodaj. Ob srčno-žilnih boleznih v družini, zlasti v mlajših letih, je priporočljiv posvet z zdravnikom.

Srčno-žilne bolezni lahko dolgo potekajo brez izrazitih simptomov. Med možnimi opozorilnimi znaki so bolečina ali pritisk v prsnem košu, zadihanost, nenavadna utrujenost, razbijanje srca in zmanjšana telesna zmogljivost. Nenadna motnja govora, povešen ustni kot ter oslabelost ali ohromelost ene strani telesa lahko kažejo na možgansko kap. Ob sumu na srčni infarkt ali možgansko kap je treba nemudoma poklicati številko 112. Hitro ukrepanje je ključno za omejevanje poškodb srca ali možganov.

Namesto težko dosegljivih ciljev je smiselno izbrati spremembe, ki jih lahko dolgoročno vzdržujemo. Tudi manjši, a vztrajni koraki lahko prispevajo k boljšemu zdravju. Za skrb za srce ni nikoli prepozno.