Od ščitnice do srčnega popuščanja: skriti vzroki, zakaj vas ves čas zebe, in preprosti koraki do toplejšega telesa

Temperature so se spustile, zato smo se bolj oblekli. A nekatere kljub debelim puloverjem in bundam še vedno zebe, to pa lahko kaže na zdravstvene težave. Ženske prej zebe kot moške: imajo počasnejši bazalni metabolizem, tudi hormon estrogen vpliva na občutek mraza, odvisno od faze menstrualnega cikla. Pogosto zebe tiste z nizko telesno maso; ti v telesu nimajo dovolj maščobe, ki bi jih ščitila pred mrazom. Poleg tega prenizka teža pogosto pomeni, da zaužijete manj hrane, manj kalorij, kar upočasni metabolizem in ne proizvajate dovolj telesne toplote. Ne pravimo, da se morate napokati do onemoglosti, a kak dodaten obrok, zlasti beljakovinski, ne bo škodil, vsekakor naj bo topel, koristijo tudi topli napitki.

Vzrok lahko iščemo tudi v staranju, ki vpliva na marsikaj v telesu, tudi počasnejši metabolizem. Presnova se s starostjo upočasni zaradi zmanjšanja mišične mase in hormonskih sprememb. Delovanje ščitnice se zmanjša, zlasti raven hormona T3, ki upočasni metabolizem in proizvodnjo toplote. V poznejših letih je manjša mišična masa, manj je podkožne maščobe, kar zmanjša izolacijo telesa. Ko se staramo, postane cirkulacija šibkejša, zlasti v okončinah, kar zmanjša dotok toplote vanje. Pri starejših lahko na občutenje mraza vplivata tudi pomanjkanje železa in sladkorna bolezen, ki lahko povzroči periferno nevropatijo in poškodbe krvnih žil, to pa lahko poslabša občutek toplote in krvni obtok. Srčno popuščanje omeji pretok krvi v kožo in okončine.

Gibanje nas bo ogrelo. FOTO: Luckybusiness/Getty Images

Poženimo kri po telesu

Pri povečani občutljivosti za mraz lahko igrajo vlogo drugi dejavniki, denimo tanjša koža, zmanjšano delovanje znojnih žlez, manjša telesna aktivnost, tudi zmanjšan vnos kalorij in zmanjšana aktivnost rjave maščobe. Izpostavljenost nizkim temperaturam je lahko nevarna za starejše ljudi, saj lahko povzroča številne resne zdravstvene težave, do podhladitve lahko pride, tudi če oseba ni zunaj, stres zaradi mraza lahko poveča tveganje za srčno-žilne dogodke, poslabšajo se artritis, kognitivne sposobnosti in gibljivost, poveča se tveganje za padce. V izjemno hladnem vremenu obstaja resno tveganje za ozebline.

Se tudi vi težko ogrejete? FOTO: Olarty/Getty Images

In kako se ogrejemo? Zunaj nosimo več plasti oblačil, naj bodo termo, vključno s kapami, rokavicami in nogavicami. Tudi doma ne letamo okoli samo v kratkih rokavih, vsaj pulover si oblečemo. Vzdrževati moramo konstantno telesno temperaturo. Oblečemo se tako, da ne oviramo krvnega obtoka. Temperatura v prostoru, kjer bivamo, ne sme pasti pod 20 stopinj. Bodimo telesno aktivni, to požene kri po telesu in nas ogreje. Poskrbimo za redne obroke, ki naj bodo topli, pijemo tople napitke, kakav, čaj. Denimo ingverjev. Gingeroli širijo arterije in izboljšujejo prekrvavitev. Ne le, da greje telo, niža tudi slabi holesterol in trigliceride v krvi, poleg tega lajša revmatične bolečine in spodbuja delovanje jeter.