Od sladkega soka do sadjevca

Začetek zorenja preverimo tudi tako, da prerežemo plod, in če so peške začele rjaveti, je to znak zorenja. Če želimo uživati sveže obrane plodove z dreves, pustimo, da popolnoma dozorijo na vejah.

Jabolka in hruške

Jabolka in hruške so najpogostejše sadje pri nas, zato si zanje oglejmo potek od določitve zrelosti, obiranja do predelave oziroma uporabe. Zorenje na plodovih opazimo že po spreminjanju barve kožice.

Zelena prehaja v belkasto oziroma rumeno zeleno, tudi rdeča pokrovna barva dobi živahnejši odtenek. Bolj ko je sorta zgodnja, hitreje poteka proces zorenja v plodu in s tem možnost prezoritve.

Mokavost je razširjen izraz za prezorelost plodov predvsem zgodnjih sort. Če želimo, da zgodnja sorta počaka nekoliko dlje, plodove oberemo pred dokončno zrelostjo ter jih hranimo v hladnem prostoru. Jesenske sorte zorijo že nekoliko počasneje, zato je tudi čas uporabe daljši, obenem pa so jesenske sorte jabolk že primerne za predelavo v sok, jabolčno vino, suhe krhlje ali kis.

Zimske sorte imenujemo tiste, katerih plodove lahko v običajni kleti skladiščimo tudi čez božič in novo leto.

Za ozimnico spravimo le odbrane zdrave in nepoškodovane plodove. Prostor shranjevanja naj bo dovolj hladen in vlažen, brez tujih vonjev. Plodove damo v plitve zaboje, da lahko opazimo morebitno gnitje. Gnijoče sproti odstranimo, da pred uničenjem obvarujemo preostalo ozimnico.

Sadni sok

Za sok so primerne sočne sorte, katerih plodovi so zreli in zdravi. Sadje zmeljemo v sadnem mlinu in ga nato stisnemo, da ločimo sok od sadnih tropin. Izberemo enega od načinov konzerviranja: termično obdelavo, uporabo konzervansa ali shranjevanje v sodih pod tlakom.

Jabolčni kis

Že samo ime pove, da so za kis najprimernejša jabolka, po možnosti starih domačih sort, kot so bobovec, krivopecelj, voščenka in druge.

Suho sadje

Nekoč so imeli na kmetijah posebne naprave – sušilnice sadja. Predvsem jabolka, hruške in slive so sušili s pomočjo kroženja toplega zraka, speljanega pod razprostrtim narezanim sadjem. Danes lahko kupimo priročne električne sušilnice, ki zadoščajo za potrebe družine.

Sadno vino

Sadno vino nastane po alkoholnem vrenju sadnega soka. Nekoč razširjena pijača, danes jo srečamo le redko kje.

Sadno žganje

Za žganje običajno porabimo sadje, ki nam hodi odveč in ni gnilo. Jabolka in hruške zrežemo ali zmeljemo v sadnem mlinu, slive le spravimo v neprepustno posodo. Počakamo, da se odvije proces alkoholnega vrenja, nato maso destiliramo. Naredimo lahko žganje iz mešanega sadja z imenom sadjevec ali iz določene sadne vrste ali sorte – hruškovec, viljamovka ...

Marmelade, 
džemi, 
kompoti

Možnosti izkoriščanja sadja so zares velike. Dostopni konzervansi in raznovrstne posode za shranjevanje nam dajejo veliko več možnosti, kot so jih imeli naši dedki in babice, čeravno so tudi njihovi načini in postopki še vedno uporabni. Različni kompoti, marmelade in džemi pa niso samo koristen posladek za zimske dni, v lično pakirani embalaži bomo z njimi zagotovo razveselili naše prijatelje in znance.