Kako sta povezana črevesje in imunski sistem, smo se pogovarjali z gastroenterologom Jurijem Hanžlom iz UKC Ljubljana, ki opozarja, da sta pri razumevanju osi črevesje–imunski sistem potrebni znanstvena natančnost in previdnost pri poenostavljenih razlagah.

Črevesje kot osrednje imunsko stičišče

Ko razmišljamo o imunskem sistemu, si redko predstavljamo črevesje. A prav prebavila so največja površina stika telesa z zunanjim svetom – s hrano, mikroorganizmi in potencialno škodljivimi snovmi. Ta stalna izpostavljenost zahteva učinkovit in zelo aktiven imunski nadzor.

»Črevesna sluznica je naš največji stik z ‘zunanjim svetom’. Celice imunskega sistema v črevesni steni nenehno nadzorujejo, kaj je varno in kaj bi lahko pomenilo grožnjo,« pojasnjuje naš sogovornik. Kot dodaja, se ocene sicer razlikujejo glede na uporabljeno metodo, vendar velja, da je v črevesju kar od 50 do 70 odstotkov vseh imunskih celic v človeškem telesu. Prav ta podatek ga postavlja v središče sodobnega razumevanja imunosti.

Mikrobiota – tihi učitelj imunskega sistema

Pomemben del tega imunskega dogajanja predstavlja črevesna mikrobiota. Gre za izjemno raznoliko skupnost mikroorganizmov, ki niso zgolj pasivni prebivalci črevesja, temveč aktivno sodelujejo pri razvoju in uravnavanju imunskega sistema.

»Črevesna mikrobiota ima pomembno vlogo pri razvoju imunskega sistema,« poudarja dr. Hanžel. Poskusi na živalih brez mikroorganizmov v prebavilih so pokazali, da se pri njih ne razvijejo zaščitna sluznična protitelesa IgA, prav tako ne poseben podtip celic T pomagalk, ki skrbi za celovitost črevesne pregrade. »Po ponovni naselitvi bakterij v prebavila poskusnih živali nepravilnosti izzvenijo,« pojasnjuje sogovornik. Ti izsledki jasno kažejo, da brez mikrobiote ni uravnoteženega imunskega odziva.

Življenjski slog, bolezni in meje znanstvenih dokazov

V javnosti je razširjeno prepričanje, da sodoben življenjski slog – stres, neredna prehrana, pomanjkanje spanja – neposredno ruši črevesno ravnovesje in s tem odpornost. Toda znanstveni dokazi so bolj zadržani. »Z raziskavami je težko potrditi ali ovreči, da je povezava med temi dejavniki in stanjem črevesja res vzročna,« opozarja gastroenterolog. Obstajajo sicer podatki, da je mikrobiota ljudi, ki so izpostavljeni hudemu pomanjkanju spanja, manj raznovrstna, kar velja za neugoden pojav, vendar so bile te raziskave opravljene na razmeroma majhnem številu preiskovancev.

Podobno velja za povezave med porušenim črevesnim ravnovesjem in pogostejšimi okužbami, alergijami ali avtoimunskimi boleznimi. Pri številnih imunsko posredovanih boleznih je raznovrstnost mikrobiote res manjša kot pri zdravih ljudeh, a kot poudarja sogovornik, »ni povsem jasno, ali je bolezen nastala zaradi okrnjene raznovrstnosti mikrobiote ali pa je ta posledica bolezni«. To razlikovanje je ključno tudi za razumevanje učinkov različnih posegov v črevesje.

Črevesna bariera in mit o »prepustnem črevesju«

Kot razloži naš sogovornik, je črevesna pregrada kompleksen, večplasten sistem, sestavljen iz sluzi, epitelija s tesnimi stiki in imunskih celic. Njena naloga je preprečevati nenadzorovan prehod mikrobov in njihovih delcev v notranjost telesa, hkrati pa omogočati vsrkavanje hranil.

Gastroenterolog Hanžel pri tem opozarja na pomembno razliko: povečana prepustnost črevesne bariere je merljiv in znanstveno opredeljen pojav, ki se pojavlja pri določenih boleznih, denimo celiakiji. Povsem nekaj drugega pa je t. i. sindrom prepustnega črevesja, ki je po njegovih besedah slabo opredeljena domnevna diagnoza in ni podprt z dokazi, kljub temu pa je zelo razširjen v poljudnih razlagah in trženju prehranskih dopolnil.

Prehrana, dodatki in realna pričakovanja

Raziskovanje prehranskih navad je zahtevno, zato tukaj tudi ni enostavnih odgovorov. Kljub temu sogovornik izpostavlja nekaj relativno trdnih izhodišč: »Črevesju koristijo živila, bogata z vlakninami.« Ta so pomemben vir hrane za številne koristne bakterije. Po drugi strani je dokazano, da dolgoročno črevesju škoduje alkohol, zlasti ob rednem in čezmernem uživanju.

Glede probiotikov, prebiotikov in fermentiranih živil je dr. Hanžel zadržan: »Ta skupina živil je zelo raznolika, enotna priporočila je zato težko podati.« Po njegovem mnenju ni razloga, da bi jih uporabljali vsi, zlasti ne preventivno in brez jasnega cilja.

Pogled v prihodnost raziskav

Razvoj znanosti na področju črevesja in imunskega sistema se po sogovornikovih besedah odmika od zgolj popisovanja bakterij: »Spoznanja se premikajo k poglobljenemu razumevanju njihovih presnovkov in raziskovanju, kako ti vplivajo na procese v črevesju.« Prav v tem se odpirajo možnosti za bolj ciljane in učinkovite terapevtske pristope.

Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Aktivni & zdravi