Tuberkuloza je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Mycobacterium tuberculosis in je še danes pomemben javnozdravstveni izziv po vsem svetu. Najpogosteje prizadene pljuča, lahko pa se razširi tudi na druge organe. Med najpogostejšimi simptomi so dolgotrajen kašelj, izkašljevanje sluzi ali krvi, bolečine v prsih ter splošna oslabelost. Pogosto se pojavijo tudi povišana telesna temperatura, nočno potenje, izguba apetita in nenamerna izguba telesne teže.
Aktivno iskanje
»Krivulja pojavljanja tuberkuloze se je znova obrnila navzdol, kar je prvič po začetku pandemije covida-19,« pojasnjuje prim. Petra Svetina, dr. med., spec., vodja Registra tuberkuloze Republike Slovenije. »Geslo letošnjega svetovnega dneva je Da! Tuberkulozo lahko odpravimo! (Yes. We can end it!), s poudarkom, da ukrepe za eliminacijo bolezni vodijo države, izvajamo pa ljudje. Eliminacija tuberkuloze je možna tudi v tem zahtevnem globalnem okolju, ob številnih sočasnih svetovnih krizah, kot so množične migracije, vojna območja, podhranjenost, neugodni naravni pojavi. Z odločnim vodenjem, povečanimi domačimi in mednarodnimi naložbami, hitrim sprejemanjem novih priporočil in inovacij Svetovne zdravstvene organizacije, pospešenim ukrepanjem ter močnim večsektorskim sodelovanjem eliminacija tuberkuloze ni le želja, temveč dosegljiv cilj.«

»Za dober nadzor je pomembno testiranje na latentno okužbo z bacili tuberkuloze v ranljivih skupinah,« poudarja prim. Petra Svetina. FOTO: Osebni arhiv
Zadnjih 20 let se Slovenija uvršča med države z nizko incidenco tuberkuloze. »Leta 2005 smo zato opustili obvezno cepljenje. Cepimo samo novorojenčke, katerih starši so se v zadnjih petih letih preselili z območij z višjo pojavnostjo tuberkuloze ali bodo rojeni otroci v prvih letih življenja pogosto zahajali na ta območja ali tam bivali. Cepljenje je smiselno takoj ob rojstvu,« nadaljuje zdravnica. Poudarja, da je v družbi ključno tudi učinkovito aktivno iskanje primerov tuberkuloze v ranljivih skupinah, to so brezdomci, ostareli, odvisni od alkohola in nedovoljenih drog, priseljeni z območij z višjo pojavnostjo tuberkuloze, okuženi z virusom HIV, bolniki na imunosupresivnem zdravljenju, bolniki z določenimi kroničnimi boleznimi, izpostavljeni zdravstveni in laboratorijski delavci. »Poleg tega je za dober nadzor pomembno testiranje na latentno okužbo z bacili tuberkuloze v ranljivih skupinah, vključno s pregledi oseb, ki so bile v stiku s tuberkuloznimi bolniki. Pri dokazu latentne okužbe je smiselno preventivno zdravljenje,« poudarja sogovornica.
Speči bacili
Bacili tuberkuloze se prenašajo s kužnim aerosolom: »Ta nastaja pri kašlju, kihanju, govorjenju ali petju. Nastaja tudi pri indukciji izmečka, bronhoskopiji in drugih invazivnih posegih v predelih, kjer so bacili tuberkuloze, in ne nazadnje tudi pri ravnanju z izmečkom in drugimi izločki na bolniških oddelkih in v laboratorijih za diagnostiko tuberkuloze.« Izpostavljeni se lahko okužijo, v tem primeru imajo latentno okužbo, kar pomeni, da so brez simptomov bolezni. »Bacili tuberkuloze so lahko v organizmu speči vse življenje. V manjšem deležu pa se lahko okužba reaktivira v bolezen in oseba razvije tuberkulozo. To se najpogosteje zgodi v prvih dveh letih po okužbi, lahko pa kadar koli kasneje v življenju,« pojasnjuje prim. Svetina.

Cepljenje je smiselno takoj ob rojstvu. FOTO: Fotoduets/Getty Images
2005. smo opustili obvezno cepljenje proti tuberkulozi.
»Če tuberkulozo povzročajo bacili, ki so občutljivi za protituberkulozna zdravila, in jo pravilno zdravimo, je bolezen z lahkoto ozdravljiva. Protituberkulozna zdravila bolniki prejemajo najmanj šest mesecev, v nekaterih primerih dlje. Protituberkulozna zdravila lahko izzovejo stranske učinke, med katerimi so najpogostejši jetrna okvara, kožni izpuščaji, motnje ostrine vida, motnje sluha ... Kljub ustreznemu zdravljenju lahko bolezen pušča trajne posledice na prizadetem organu, kar je vzrok za kasnejše okužbe in zaplete,« dodaja sogovornica in poudarja: »Pomemben je zdrav način življenja. Bolniki s tuberkulozo naj uživajo zdravo, dovolj kalorično hrano in naj bodo telesno aktivni. Opustijo naj kajenje, uživanje alkohola in nedovoljenih drog.«
Ko učinkovita zdravila niso na voljo ali pa so bacili tuberkuloze odporni proti zdravilom, bolezen počasi napreduje in je v petih letih smrtna pri več kot polovici primerov. Skrb vzbuja tudi tuberkuloza, odporna proti več protituberkuloznim zdravilom; takšne primere smo v minulih letih zdravili tudi v Sloveniji.
Kljub ustreznemu zdravljenju lahko bolezen pušča trajne posledice.