Odprte zveze: svoboda ali recept za ljubosumje?

Poliamorija ni več tema, o kateri bi ljudje govorili le na skrivaj. Vse več posameznikov odkrito raziskuje različne oblike partnerstva, ankete pa kažejo, da se zanimanje za nemonogamne odnose povečuje predvsem med mlajšimi generacijami.

Vseeno pa kljub večji sprejetosti odprtih zvez številni pari ugotovijo, da takšna ureditev ni vedno tako preprosta, kot se zdi na začetku, saj takšen odnos zahteva veliko več komunikacije, iskrenosti in medsebojnega zaupanja. Prav ljubosumje, občutek tekmovanja in strah pred izgubo partnerja so med najpogostejšimi razlogi, zaradi katerih se pari odločijo za vrnitev k monogamiji. To ne pomeni, da odprte zveze ne delujejo, temveč da zahtevajo zelo jasno postavljena pravila in veliko samorefleksije. Raziskave kažejo, da veliko ljudi odprte zveze sprva vidi kot priložnost za več svobode in raziskovanja, kasneje pa ugotovijo, da jim največ pomenita stabilnost in čustvena varnost. Strokovnjaki pa poudarjajo, da uspešnost zveze ni odvisna od tega, ali je monogamna ali odprta, ključno je predvsem, ali sta partnerja iskrena glede želja in ali sta sposobna spoštovati skupne dogovore.