

Otroci so bolj ogroženi. FOTO: Ivan-balvan/Getty Images

Zdravnik bo opravil pregled in po potrebi predpisal antibiotike. FOTO: Peakstock/Getty Images

Gre za vnetje prostora za bobničem. FOTO: Misakico/Getty Images



Vnetje srednjega ušesa je ena najpogostejših okužb, zlasti pri otrocih. Gre za vnetje prostora za bobničem, kjer so drobne slušne koščice, ki prenašajo zvok. Okužba se pogosto razvije po prehladu ali drugi okužbi dihal, ko se v srednjem ušesu nabere tekočina in pride do vnetja. Otroci so zaradi anatomije evstahijeve cevi, ki je krajša in bolj vodoravna, bolj ogroženi kot odrasli, saj se pri njih tekočina hitreje zadržuje v srednjem ušesu.
Najpogosteje se srečamo z akutnim vnetjem srednjega ušesa, ki nastopi hitro in ga spremljajo bolečina, vročina ter splošno slabo počutje. Obstaja tudi oblika z izlivom, pri kateri tekočina vztraja v srednjem ušesu brez izrazitih znakov akutne okužbe, ter kronična oblika, ki lahko vključuje dolgotrajen izcedek skozi predrt bobnič. Težava nastane, ko otečena sluznica zapre evstahijevo cev, kar prepreči prezračevanje srednjega ušesa in omogoči razrast virusov ali bakterij. Najpogostejši povzročitelji so virusi prehlada ter bakterije, kot sta Streptococcus pneumoniae in Haemophilus influenzae.
Nezdravljeno ali ponavljajoče se vnetje lahko vodi v začasno naglušnost, redko tudi v resnejše zaplete.

Simptomi so odvisni od starosti. Pri otrocih pogosto opazimo jokavost, razdražljivost, slabši spanec, vlečenje za uho ter vročino. Dojenčki lahko zavračajo hrano, saj sesanje poveča pritisk v ušesu in bolečino. Odrasli običajno občutimo bolečino ali pritisk v ušesu, zmanjšan sluh in včasih izcedek, če bobnič poči. Številne okužbe se izboljšajo brez antibiotičnega zdravljenja, saj je velik delež virusnega izvora. Pri blagih primerih je pogosto dovolj lajšanje bolečine ter opazovanje nekaj dni. Diagnozo postavi zdravnik s kliničnim pregledom ušesa z otoskopom, s katerim oceni videz bobniča. Ta je lahko pordel, izbočen ali slabše gibljiv zaradi tekočine za njim. Pri ponavljajočih se težavah ali sumu na zaplete se lahko opravi tudi test sluha, zlasti pri otrocih, pri katerih dolgotrajen izliv lahko vpliva na razvoj govora.
Posebna pozornost je potrebna pri dojenčkih.
Na splošno je zdravljenje odvisno od poteka bolezni. Uporabljamo protibolečinska zdravila, antibiotike pa le, kadar so simptomi izraziti ali dolgotrajni oziroma pri mlajših otrocih z večjim tveganjem zapletov. Pri ponavljajočih se vnetjih se lahko zdravnik odloči za vstavitev timpanalnih cevčic (ventilacijskih cevk), ki omogočajo zračenje srednjega ušesa in preprečujejo nabiranje tekočine. Nezdravljeno ali ponavljajoče se vnetje lahko vodi v začasno naglušnost, redko tudi v resnejše zaplete.

Če bolečina traja več kot dva, tri dni, če se pojavijo visoka vročina, močan glavobol, oteklina za ušesom ali izcedek iz ušesa, je potreben pregled pri zdravniku. Posebna pozornost je potrebna pri dojenčkih, mlajših od šest mesecev, in otrocih z oslabljenim imunskim sistemom. Preprečevanje vključuje cepljenje proti pnevmokoku in gripi, dojenje v prvih mesecih življenja, izogibanje pasivnemu kajenju ter zmanjševanje izpostavljenosti okužbam dihal, zlasti v kolektivih. Pomembna je pravilna higiena rok in pravočasno zdravljenje prehladov. S pravočasnim ukrepanjem in ustreznim spremljanjem večina vnetij srednjega ušesa mine brez trajnih posledic, pri otrocih pa se z rastjo in dozorevanjem evstahijeve cevi pogostost teh okužb običajno zmanjša.