Osamljenost je nalezljiva

V publikaciji Journal of Personality and Social Psychology so znanstveniki pred nedavnim zatrdili, da se občutki osamljenosti zlahka prenašajo na druge. Ljudje, ki občutijo samoto, sčasoma s svojimi občutki »okužijo« še svojo okolico. Na prvi pogled se zdi ta trditev nesmiselna. Konec koncev so osamljeni najpogosteje sami in zato svojih občutenj na druge ne morejo prenašati. A znanstveniki niso stopnje osamljenosti določali glede števila ljudi, s katerimi imajo posamezniki socialne stike, ampak predvsem po njihovi kakovosti in jakosti. Opozorili so, da se mnogi, kljub temu da so obkroženi z množico, družino ali prijatelji, počutijo osamljene, se ne vklopijo v družbo, do nje se obnašajo negativno in so zelo nezaupljivi. Prav to pa se prenese tudi na druge.

Občutki praznine in zavrnitve

Osamljenost je lahko izjemno boleča. Osamljeni v sebi občuti praznino, meni, da ga drugi zavračajo in se mu izogibajo. Takšni občutki izvirajo iz duševnosti, kažejo pa se tudi v fizičnem zdravju. Prav zato je pomembno, da oseba svoje občutke prepozna, se ne umika v še večjo samoto in si pomaga, da jih premaga.

Zdravstveno tveganje

Za zdravje je treba včasih biti sam. A občasen umik v samoto je nekaj povsem drugega od osamljenosti in izoliranosti. Slednje namreč lahko izjemno negativno vpliva na zdravje. Raziskava, opravljena na univerzi v Chicagu, je dokazala, da lahko osamljenost negativno vpliva na možganske funkcije. Njeni izsledki so potrdili, da dolgotrajna osamljenost in dolgoročna družbena izolacija na zdravje vplivata prav tako škodljivo kot 15 pokajenih cigaret dnevno ali redno opijanje.

»Samota ob tem povzroča težave s spanjem in celo spodbuja pojav demence, v telesu dvigne raven hormona stresa, kortizola, vpliva na porast krvnega tlaka in lahko izzove celo srčno ali možgansko kap,« opozarja profesor John Cacioppo.

Kako si pomagati

Če tudi sami v sebi pogosto občutite praznino, je čas, da se ji skušate izogniti ali jo vsaj omiliti. Za ukrepanje je pravi kateri koli čas, še posebno pa je pomembno, da se negativnih občutkov vsaj skušate znebiti, preden nastopijo prazniki. Kajti prav v prazničnem času so ti še bolj intenzivni. Kaj torej lahko storite?

Obnovite stike

Zaradi hitrega življenjskega ritma velikokrat pozabimo na ljudi, ki so nam nekoč bili blizu. Skušajte obnoviti vezi, in čeprav morda menite, da bodo vaši poskusi naleteli na negativne odzive, se motite.

Pazljivo pri izboru prijateljev

Če je le mogoče, se obkrožite s srečnimi in energičnimi ljudmi. Kakor je nalezljiva osamljenost, je nalezljiva tudi sreča. In čeprav se počutite slabo, ne govorite zgolj o negativnih občutkih.

Rastite kot oseba

Učenje se ne bi smelo nikoli končati. Tudi v poznejših letih je še vedno čas, da se vpišete na tečaj ali v klub. Razširili si boste obzorja in družabno mrežo.

Bodite prijazni

Morda se vas drugi resnično izogibajo. Zlasti če ne delujete ljubeznivo, se ne znate nasmehniti in biti prijazni. Lepa beseda vedno lepo mesto najde in včasih osamljenost prežene že povsem bežen pogovor z nekom, ki ga srečate na stopnišču, dvorišču, parku ali v trgovini.

Telovadite

Telovadba je koristna tako za fizično kot psihično zdravje, poleg tega boste z njeno pomočjo spoznali nove ljudi.

Na osamljenost je mogoče gledati tudi tako

»Osamljenost ni bolezen, ampak povsem običajen občutek, ki nam sporoča, da potrebujemo družbo. Kakor nas lakota spodbudi, da si poiščemo hrano, bi nas osamljenost morala spodbuditi, da si poiščemo prijatelje, ne gre pa svojih občutkov zatirati in jim tako omogočati, da se razrastejo do neobvladljivih dimenzij,« pravita psihologa Phillip R. Shavera in Carin Rubenstein.