Osamljenost sredi prazničnega veselja

Prazniki naj bi bili čas, ki ga preživimo z družino. Za druženje in poglobljene pogovore nam v hitrem ritmu življenja nemalokrat zmanjka časa. A pogosto se ne zgodi pričakovano, veliko ljudem preživljanje časa z družino in partnerjem ne prinese (le) veselja, ampak (tudi) stres. Poznamo recept, kako preživeti čas z družino? »Tako je, čas praznikov prinaša tudi stres, tudi zaradi povečanega druženja oziroma pričakovanj glede druženja,« pravi Alja Fabjan, integrativna psihoterapevtka s certifikatom Mednarodne zveze za integrativno psihoterapijo (IIPA) in doktorandka zakonske in družinske terapije.

»Če se z bližnjimi čez leto ne razumemo najbolje, so pričakovanja, da se bo to le zaradi praznikov spremenilo, nerealna. Velikokrat ljudje lahko dobijo občutek, da se morajo med prazniki več družiti, tudi s tistimi sorodniki in prijatelji, s katerimi sicer nimajo najboljšega odnosa. Zdi se mi pomembno, da si dovolimo, da čas preživljamo predvsem s tistimi, v katerih družbi nam je prijetno. Kako bomo ta čas izkoristili, je precej odvisno od naših siceršnjih navad ter prazničnih obredov, ki jih opravljamo. Za prijetno vzdušje lahko poskrbimo različno, dobro je, da si organiziramo aktivnosti, ki nam bodo v veselje ter nam pustile lepe spomine. Poskusimo si ne zadati preveč vsega, da se izognemo nepotrebnemu stresu.«

Tesnoba namesto veselja

Toda ta je, se zdi, neizogibno povezan s prazniki: december velja za najbolj veseli mesec v letu, zabave so tako rekoč na vsakem koraku, mestna središča polna vonja po kuhanem vinu in najrazličnejših dobrotah, polna ljudi, a številni ob vsem tem ne občutijo drugega kot – tesnobo. Kar 45 odstotkov Američanov menda trepeta pred božičnimi prazniki in gotovo tudi mnogo Slovencev. Številni pravijo, da že v začetku zadnjega meseca v letu postanejo živčni, s strahom in odporom pričakujejo božič, silvestrovo, z grozo jih navdaja že misel na nakupovalno središče, kaj šele, da bi se tja res odpravili …

Razlog je lahko ta, da praznike doživljamo kot obveznost, da se moramo vesti drugače, kot čutimo, da bi bilo prav ter v zadovoljstvo, si nakopičimo preveč obveznosti ali čutimo pritisk, da bi morali kupiti draga darila, pripraviti popolno večerjo, poskrbeti za to, da se imajo drugi dobro, pravi Fabjanova. »Nakupovalna mrzlica, ki spremlja praznike, lahko povzroči ogromno stisko, ne le tistim, ki si ne morejo privoščiti nakupovanja, pač pa vsem. Vprašati se moramo, ali je res potrebna in ali ne bi mogli praznikov preživeti drugače – prijetna druženja ali aktivnosti, ki jih imamo radi in se jim lahko posvečamo v prostih dneh, so namreč tista, ki ostanejo v spominu, ne pa pretiravanje z darili ali hrano.«

Prazni prazniki

Barvne lučke in okrasje, pesmi, dobre želje in veselje, bogato založene stojnice in še marsikaj drugega nas opominja, da je čas za druženje, ljubezen in izkazovanje pozornosti … V nas pa občutek osamljenosti, žalosti, brezvoljnosti, celo zapuščenosti. Zakaj nekateri praznike občutijo kot prazne? »Ljudje potrebujemo odnose ter občutek, da nekomu nekaj pomenimo, da se lahko na nekoga zanesemo, se počutimo ljubljene, tudi če si to poskušamo zanikati. Občutke praznine, ki se pojavljajo, če tega ni, poskušamo zapolniti drugače, na primer s pretiravanjem z delom, polnjenjem praznine s hrano, alkoholom ter drugimi odvisnostmi,« pojasnjuje sogovornica. Pomembno je, da se zazremo vase, preverimo, kakšni so naši občutki glede obstoječih odnosov – ali nam prinašajo zadovoljstvo, zadovoljujejo naše potrebe ali ne, svetuje Fabjanova.

Razlog za to, da se občutek osamljenosti in slabšega razpoloženja poveča ravno v prazničnem času, lahko najdemo v velikem nasprotju med tem, kar čutimo znotraj, in tistim, kar nas obdaja, nadaljuje sogovornica: »V filmih vidimo srečne družine, povezanost, v reklamah vse, kar bi morali imeti, da bi postali srečni, in za nekoga, ki nima družine, se s sorodniki ne razume dobro ali pa je ravnokar izgubil službo in otrokom ne more kupiti daril, je to lahko zelo boleče. K slabemu psihičnemu počutju med prazniki lahko veliko prispevajo tudi stres in utrujenost, nerealna pričakovanja o popolnih praznikih, nerealne predstave o drugih ali nezadovoljstvo s sabo ali z lastnimi dosežki v iztekajočem se letu.«

Osamljeni

Ni nujno, da smo zares sami, da občutimo osamljenost: zaradi odtujenosti ali pa prepira so prazniki lahko žalostni. Kako si pomagamo? »Tako je, lahko imamo odnose, ki so navzven videti pristni, nam pa puščajo občutek praznine. Čeprav smo z ljudmi, se lahko počutimo osamljene. Takrat moramo raziskati, za kaj pravzaprav gre – kateri odnosi so nam pomembni, kaj se v njih dogaja, koliko sami damo, koliko dobimo nazaj, kaj bi morda lahko spremenili pri sebi, kar bi olajšalo in spremenilo pomembne stvari v odnosih, kako dobro znamo postavljati meje drugim...

Osamljenost je pasivno stanje. Če ostajamo pasivni, osamljenost ostaja, lahko sicer upamo, da bo sčasoma izginila, toda ker podpira pasivno držo, nas vse bolj preveva,« pojasnjuje Alja Fabjan. Da prekinemo začarani krog, moramo najprej sprejeti dejstvo, da smo osamljeni, kar je včasih težko, pravi integrativna psihoterapevtka: »Sledi izražanje svojih občutkov. Lahko se zatečemo v pisanje dnevnika, pisma znancu, prijatelju ali sorodniku, slikanje, pisanje pesmi, kar koli, kar nam omogoči izraziti občutke znotraj sebe. Izražanje čustev, kot so jeza, žalost, nelagodje in podobno, nam omogoča, da odkrijemo, od kod prihajajo in s čim v našem življenju so povezana. Ko uvidimo povezave, smo sposobnejši uvesti določene spremembe.«