Otroke je treba zaščititi pred zasloni

Marsikdo si življenja brez mobilnih telefonov danes ne zna več predstavljati. Pa ne toliko zaradi telefonskih klicev, temveč zaradi brskanja po različnih aplikacijah. Ob tem se pogosto ne zavedamo, da vse to skupaj negativno vpliva na naše oči. Predolgo gledanje v zaslone, tako tiste mobilne kot računalniške, povzroča očesno naprezanje in suhe oči. Zato se je priporočljivo zaščititi z rednimi odmori po pravilu 20-20-20. To pomeni, da vsakih 20 minut premaknite pogled in vsaj 20 sekund glejte v predmet, ki je oddaljen najmanj šest metrov (20 čevljev). Zoper suhe oči zelo dobro pomagajo kapljice oziroma t. i. umetne solze.

Raziskava južnokorejskih znanstvenikov z naslovom Digitalni čas pred zaslonom in kratkovidnost, ki je bila lani objavljena na spletni strani Jama Network in je pod drobnogled vzela 45 študij, v katerih je bilo vključenih 355.524 posameznikov, je pokazala, da je bila vsaka dodatna ura uporabe digitalnega zaslona na dan povezana z okoli 21 odstotki višjimi obeti za kratkovidnost (miopijo). »Tveganje za kratkovidnost se je znatno povečalo z eno uro do štirimi, preživetimi pred zaslonom, nato pa se je povečevalo bolj postopno,« so poudarili avtorji študije. Hkrati so sicer opozorili, da je kakovost dokazov nizka in da povezava sama po sebi še ne dokazuje, da zaslon neposredno povzroča miopijo, a da bi njihove ugotovitve »lahko ponudile pomembne vpoglede za prihodnje raziskave in podprle izobraževalne strategije in politike javnega zdravja, namenjene reševanju pandemije kratkovidnosti«.

Da pogostost kratkovidnosti narašča in da Svetovna zdravstvena organizacija predvideva, da bo do leta 2050 polovica svetovnega prebivalstva kratkovidnega, je Sekcija za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva že leta 2021 zapisala v posebnem priročniku Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Ogledati si ga je mogoče tudi na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Dodali so, da sta najmočnejša okoljska dejavnika, ki vplivata na nastanek kratkovidnosti pri otrocih, čas, ki ga preživijo zunaj, ter trajanje in intenzivnost bližinskega dela. Pri čemer se med bližinsko delo štejejo aktivnosti, kot so branje, učenje ter tudi uporaba računalnika in drugih zaslonov. »V literaturi zaenkrat sicer ni neposrednih dokazov, da je za nastanek kratkovidnosti gledanje v zaslon bolj tvegano od branja s papirja, zato s stališča pojava kratkovidnosti ob uporabi zaslonov veljajo enaka priporočila kot za vsa bližinska dela,« so poudarili.

Literatura priporoča, naj imajo otroci med delom pogoste odmore, pri katerih sprostijo pogled in se zazrejo v daljavo. Ter da otroci od 8 do 15 ur na teden preživijo zunaj. »Poleg morebitnega vpliva na razvoj kratkovidnosti se z naraščanjem časa, preživetega pred zasloni, povečuje možnost pojava sindroma utrujenih oči, ki se kaže z glavobolom, bolečinami v očeh, suhimi očmi, prekomernim solzenjem, meglenim ali dvojnim vidom,« so zapisali v smernicah.

Da bi starši otrokom karseda zaščitili oči, strokovnjaki svetujejo, da do starosti dveh let sploh naj ne bodo izpostavljeni zaslonom. Med drugim in petim letom starosti naj se uporaba zaslonov časovno omeji na manj kot eno uro na dan v navzočnosti staršev. Poudariti velja, da veliko vsebin, ki so na voljo na spletu ali različnih družbenih omrežjih, ni primernih za otroke. Čas uporabe zaslonov v prostem času naj se v starosti od šest do devet let omeji na v povprečju največ uro na dan. V starosti od 10 do 12 let naj bo čas uporabe zaslonov v prostem času omejen na v povprečju največ uro in pol na dan, v starosti od 13 do 18 let pa naj bo čas uporabe zaslonov v prostem času omejen na največ dve uri na dan.