Pametna ura vam lahko pokaže napačno številko: razlike so presenetljive

Tisti, ki redno nosijo pametno uro, vedo, kako dobre človekove spremljevalke so lahko. Če so povezane s telefonom, lahko na njih beremo elektronska sporočila, se javljamo na telefonske klice in spremljamo dnevno telesno aktivnost. Ne samo da nam štejejo korake, pomagajo nam snemati pot, ki smo jo pretekli, in ob tem merijo srčni utrip. Za spodbujanje telesne aktivnosti in tudi spremljanje zdravstvenih podatkov skozi dan so kot naročene. Ameriški zdravstveni minister Robert F. Kennedy je lani dejal, da želi, da bi vsi Američani do leta 2033 nosili take naprave, je poročala agencija Reuters. Prepričan je, da bo to izboljšalo spremljanje zdravja in zgodnejše odkrivanje bolezni: »Ljudje lahko prevzamejo nadzor nad svojim zdravjem. Lahko prevzamejo odgovornost.«

Strokovnjaki se s tem načeloma strinjajo, a poudarjajo, da lahko nekateri zaradi njih hitro postanejo obsedeni s spremljanjem podatkov. Raziskave kažejo, da nekateri ljudje, ki uporabljajo nosljive naprave za sledenje spanca, postajajo obsedeni z lovljenjem meritev za optimizacijo tega, ne da bi v celoti razumeli razlike med REM in lahkim spanjem. Tisti, ki si želijo izgubiti kilograme, pametno uro uporabljajo tudi za meritve dnevne porabe kalorij.

Podatki glede porabljenih kalorij naj bodo le kazalnik dnevne telesne aktivnosti. FOTO: Oscar Wong/Getty Images

A kot v pred kratkim objavljeni študiji z naslovom Telesna maščoba, polt in natančnost ocen porabe kalorij v pametni uri ugotavljajo ameriški raziskovalci, tovrstnim podatkom ne smemo na slepo zaupati. Po preučitvi pametnih ur štirih priznanih blagovnih znamk so ugotovili, da so imele te znatno stopnjo napak, pri čemer so ocene glede količine porabljenih kalorij odstopale v povprečju za od 15 do 25 odstotkov od dejanske porabe. In še, da se je med blagovnimi znamkami stopnja napak povečala z višjim odstotkom telesne maščobe udeležencev. Če se bo tovrstna tehnologija uporabljala za zdravje in vadbo, bo treba vedeti ne le, kako natančna je na splošno, ampak tudi, ali se podobno obnese pri različnih ljudeh, je povedal vodilni avtor študije Jason Kostrna.

Pravilna interpretacija podatkov

Vse to, tako strokovnjaki, seveda ne pomeni, da bi bilo treba pametne nosljive naprave kar vreči v smeti. Poudarjajo, da so uporabne, če znamo podatke, ki nam jih posredujejo, pravilno interpretirati. Kostrna po poročanju spletnega portala prevention.com pravi, da ga vedno zelo zaskrbi, ko nekdo oceno kalorij obravnava kot računovodski sistem: »Na primer, 'moja ura kaže, da sem porabil 600 kalorij, zato lahko pojem dodatnih 600 kalorij'. Glede na naše ugotovitve mislim, da tehnologija trenutno ne podpira te ravni natančnosti.« Izredni profesor športne in vadbene psihologije ter kineziologije in vadbene znanosti na floridski mednarodni univerzi še dodaja, da tudi če bi bili ti podatki popolni, se ne bi bilo dobro osredotočati samo nanje. »Ne bi želel, da bi netočna ocena kalorij na uri postala merilo, ali je nekdo imel 'dobro' vadbo.« Torej, podatki, ki jih pridno beleži pametna ura, naj bodo le dober kazalnik ravni telesne aktivnosti čez dan. Ter spodbuda za odhod v naravo, če smo denimo večino dneva presedeli. Hkrati je treba skrbeti še za druge vidike zdravega življenja, kot je izogibanje kajenju, omejevanje pitja alkohola in uživanje uravnotežene in zdrave prehrane.

Hitro lahko postanemo obsedeni s podatki, ki jih za nas spremlja pametna naprava. FOTO: Sbytovamn/Getty Images

Šest nizozemskih raziskovalcev in njihov britanski kolega so v lani objavljenem znanstvenem članku z naslovom Prihodnost zdravega staranja: nosljiva elektronika v javnem zdravstvu, preprečevanju bolezni in zdravstvenem varstvu ugotovili, da imajo pametne nosljive naprave velik potencial za personalizirano promocijo zdravja, preprečevanje bolezni in zdravstveno varstvo, a da koristi njihove integracije v splošne raziskave in prakso niso očitne. »Pot do izkoriščanja prednosti teh tehnologij v preventivi in ​​zdravstvenem varstvu zahteva konsolidirana prizadevanja in družbeni dogovor, ki ne temelji zgolj na dobičku, temveč tudi visoko ceni zdravje ljudi,« so poudarili in še, da bi morali, če bi želeli vse to doseči, pri tem poleg zdravnikov in zdravstvenih delavcev, tehnoloških podjetij, pedagogov in pacientov sodelovati tudi akademske ustanove, financerji in vlade.