Pet obdobij možganov: odraslost se začne pozneje, kot smo mislili

Znanstveniki so v eni najobsežnejših raziskav o možganih doslej opredelili pet glavnih obdobij. Proučili so posnetke možganov skoraj 4000 ljudi, starih od enega do 90 let, iskali nevronske povezave in ugotavljali, kako se razvijajo, delujejo. To je razkrilo pet faz, omejenih s štirimi prelomnicami, torej starostjo, ko se organizacija možganov premakne na drugačno pot, to pa se zgodi okoli devetega, 32., 66. in 83. leta starosti.

»Ko se ozremo nazaj, mnogi čutimo, da so naše življenje zaznamovale različne faze. Izkazalo se je, da gredo tudi možgani skozi ta obdobja,« je dejal profesor Duncan Astle, raziskovalec nevroinformatike na Univerzi v Cambridgeu in glavni avtor študije. Možgani vse življenje vzpostavljajo nove povezave, te se krepijo in slabijo. Strukturna pot možganov torej ni stvar stalnega napredovanja, temveč ena od nekaj večjih prelomnic; nekateri bodo te mejnike dosegli prej, drugi pozneje kot drugi, v študiji so izstopale nekatere starosti. Raziskovalci so ugotovili, da otroško obdobje poteka od rojstva do 9. leta starosti, ko preide v adolescenco – obdobje, ki v povprečju traja do 32. leta. V zgodnjih tridesetih letih torej preklopimo v odrasli način – najdaljše obdobje, ki traja več kot tri desetletja. Tretja prelomnica okoli 66. leta starosti označuje začetek faze zgodnjega staranja možganov, zadnje obdobje pozno starajočih se možganov nastopi pri približno 83 letih.

V zgodnjem otroštvu se število sinaps zmanjša. V tem obdobju se, je ugotovila študija, učinkovitost možganskega ožičenja zmanjša. Medtem siva in bela snov hitro rasteta, razdalja med njima se poveča, oblikovanje značilnih vijug pa stabilizira. V drugem obdobju, adolescenci, se volumen bele možganovine še naprej povečuje, zato se organizacija komunikacijskih omrežij v možganih vse bolj izpopolnjuje. To obdobje zaznamuje stalno naraščajoča učinkovitost povezav, kar je povezano z izboljšano kognitivno zmogljivostjo. Ugotovitve bi lahko dale vpogled v dejavnike tveganja za duševne motnje, ki se najpogosteje pojavijo v adolescenci, pravijo raziskovalci. Podatek, da se faza adolescence začne okoli začetka pubertete, ne preseneča, je pa znanstvenike presenetilo odkritje, da se to obdobje konča veliko pozneje, kot je veljalo doslej: adolescenca ni omejena le na najstniška in dvajseta leta, potrdili so namreč, da se zaključi v zgodnjih tridesetih letih. Pri približno 32 letih je opazen največji splošni premik v krivulji. Življenjski dogodki, kot je starševstvo, lahko igrajo vlogo pri nekaterih opaženih spremembah. »Vemo, da se možgani žensk, ki rodijo, pozneje spremenijo,« so dejali raziskovalci.

Po 32. letu sledi obdobje stabilizacije, kar ustreza platoju inteligence in osebnosti, kar so pokazale tudi druge raziskave. Za zadnji dve prelomnici je značilno zmanjšanje možganske povezljivosti, kar je povezano s staranjem in degeneracijo bele snovi v možganih.