Pet živil, ki najbolj škodijo jetrom

Jetra so eden najpomembnejših telesnih organov, saj opravljajo številne ključne naloge: sodelujejo pri prebavi, shranjevanju hranil, zaščiti pred okužbami in razgradnji škodljivih snovi. Kljub temu niso vsemogočna in način prehranjevanja lahko pomembno vpliva na njihovo zdravje. Po mnenju strokovnjakov za prehrano lahko pretirano uživanje nekaterih živil prispeva h kopičenju maščobe v jetrih in poveča tveganje za presnovno povezano zamaščenost jeter, znano kot MASLD.

Na začetku lahko težava ostane neopažena, saj zamaščena jetra ne povzročajo vedno očitnih simptomov, vendar sčasoma napreduje in povzroči resnejše poškodbe. Na srečo lahko nekatere navade spremenimo že z majhnimi koraki. Za začetek je dovolj, da določena živila, ki so za škodljiva za jetra, uživamo redkeje.

Sladke gazirane pijače

Pijače z veliko sladkorja, kot so gazirane, energijske pijače, sladkani sadni napitki in tudi kava z veliko dodanega sladkorja, lahko ob rednem uživanju povzročijo težave. Posebej problematična je fruktoza, vrsta sladkorja, ki se v jetrih pretvarja v maščobne kisline. »Sladkane pijače z veliko dodanega fruktoznega sladkorja spodbujajo nastajanje maščobe v jetrih, povzročajo vnetne procese in prispevajo k inzulinski odpornosti, s čimer se poveča tveganje za zamaščenost jeter,« za Eating Well pojasnjuje nutricionistka Whitney Stewart. Raziskave kažejo, da lahko pijače, sladkane s fruktozo ali saharozo, tudi pri sicer zdravih ljudeh, povečajo nastajanje maščobnih kislin v jetrih.

FOTO: Monticelllo/Gettyimages

Ocvrta hrana

Ocvrt krompir in druga hrana, pripravljena v globokem olju, vsebuje veliko energije in nasičenih maščob, kar prispeva h kopičenju maščobe v jetrih. Posebna težava je cvrtje škrobnih živil pri zelo visokih temperaturah. Takrat nastajajo spojine, kot je akrilamid. Laboratorijske raziskave in raziskave na živalih kažejo na možno povezavo z oksidativnim stresom, vnetjem in kopičenjem maščobe v jetrih. Ena od analiz prehranjevalnih navad več kot 200.000 odraslih je pokazala, da je pogosto uživanje ocvrtega krompirja povezano s 15-odstotnim večjim tveganjem za zamaščenost jeter. Krompir in drugo zelenjavo je zato bolje pripravljati v pečici ali cvrtniku na vroč zrak ter uporabiti manjšo količino olja.

FOTO: Shaiith/Gettyimages

Predelane mesnine

Dobro je znano, da hrenovke, slanina, klobase, paštete, salame in drugi izdelki iz predelanega mesa ne bi smeli biti vsakodnevni vir beljakovin. Poleg večje vsebnosti soli in nasičenih maščob nekateri od teh izdelkov vsebujejo nitrite, nitrate in železo iz mesa, ki jih povezujejo z oksidativnim stresom in inzulinsko odpornostjo. V eni od raziskav so imeli udeleženci, ki so uživali največ rdečega in predelanega mesa, približno trikrat večjo verjetnost za razvoj zamaščenosti jeter v primerjavi s tistimi, ki so ga uživali najmanj. To seveda ne pomeni, da je treba meso popolnoma izločiti iz prehrane. Koristno pa je del mesnih obrokov nadomestiti z ribami, pustim perutninskim mesom ali stročnicami.

FOTO: Beats3/Gettyimages

Izdelki iz rafiniranih žit

Beli kruh, pekovski izdelki, pecivo, piškoti, testenine in beli riž spadajo med živila iz rafiniranih žit. Pri njihovi predelavi se odstranijo deli zrn, bogati z vlakninami, nekateri izdelki pa vsebujejo tudi dodane sladkorje. Znano je, da lahko prehrana s preveč rafiniranimi ogljikovimi hidrati prispeva k večjemu kopičenju maščobe v jetrih. V eni od raziskav so imeli sodelujoči, ki so zaužili 11 ali več zalogajev rafiniranih ogljikovih hidratov na dan, 50 odstotkov večje tveganje za presnovno bolezen, povezano zamaščenost jeter v primerjavi s tistimi, ki so zaužili manj kot štiri zalogaje. Zato strokovnjaki priporočajo, da beli kruh zamenjamo s polnozrnatim, uživamo polnozrnate testenine, ovsene kosmiče, ajdo in druga polnovredna žita.

FOTO: Alleko/Gettyimages

Alkohol

Za razliko od večine prej omenjenih živil lahko alkohol, tudi če oseba nima drugih presnovnih dejavnikov tveganja, neposredno poškoduje jetra. Pri razgradnji tega namreč nastajajo strupene spojine, ki poškodujejo jetrne celice in povzročijo vnetje. Če alkohol uživamo pogosto in v večjih količinah, se poveča tveganje za alkoholno bolezen jeter, hepatitis, cirozo, odpoved jeter in tudi raka tega organa. Večja, kot je količina zaužitega alkohola in dlje, kot traja takšna navada, večja je možnost resnih posledic. Alkoholna zamaščenost jeter je zgodnja stopnja alkoholne bolezni jeter, ki nastane zaradi dolgotrajnega in čezmernega uživanja alkohola, saj jetra sčasoma ne zmorejo več ustrezno presnavljati alkohola in maščob.

FOTO: Maksym Belchenko/Gettyimages