

FOTO: Nikolay_Donetsk/Gettyimages

FOTO: Krištof Koman

enolončnica

FOTO: Gettyimages

FOTO: Gettyimages

FOTO: Gettyimages






Čeprav nehemsko obliko telo težje izkoristi, to ne pomeni, da ne vpliva na zdravje. Zato ni odveč vedeti, katera živila rastlinskega izvora so z železom najbogatejša in ga vsebujejo veliko več kot špinača, ki ima v 100 gramih 2,71 miligrama tega mikrohranila.
Železo spada med minerale, ki so nepogrešljivi za dobro zdravje in počutje. Sodeluje pri tvorbi hemoglobina, beljakovine v rdečih krvnih celicah, ki veže kisik in ga iz pljuč raznaša po telesu, in tudi v presnovi nekaterih hranil, kot so aminokisline, maščobe, alkohol, vitamin A in drugi.
Priporočeni dnevni vnos železa za odrasle je 14 mg, za ženske v rodni dobi okoli 15 mg, po obdobju menopavze okoli 10 mg.
Z uravnoteženo prehrano poskrbimo za ustrezen vnos tega dragocenega mikrohranila. Katera živila rastlinskega izvora ga vsebujejo res veliko? Dobro je vedeti: telo ga lažje izkoristi, kadar z njim bogato hrano zaužijemo skupaj z vitaminom C.
Okusna stročnica, odlična kot prigrizek, v solatah, juhah ali kot priloga – seveda kuhana – ob dokajšnji količini železa vsebuje še vitamine A, K, C in folno kislino ter minerale kalij, fosfor, magnezij, selen in mangan.
Bogata je z beljakovinami in vlakninami, ki ob rednem uživanju znižujejo krvni tlak in raven slabega holesterola.

Psevdožito pripravljamo in uživamo podobno kot žita. Kvinoja se ponaša z zelo visoko prehransko vrednostjo. Vsebuje vse esencialne aminokisline, naravno je brez glutena, bogata je z vitamini, minerali, beljakovinami in antioksidanti.
Mogoče jo je pripraviti na različne načine, in če jo redno umeščamo na svoj jedilnik, povečamo tudi vnos železa.
Še ena stročnica, znana po velikem deležu beljakovin, vlaknin, v njej je veliko folne kisline, mangana, vitamina B6, fosforja in železa.
Pri kuhi bodimo pozorni na barvo zrn – rdeča in rumena leča sta hitro kuhani in primerni za zgostitev juh in omak, rjavo in zeleno pripravljamo podobno kot fižol ali grah, za solate, prikuhe in zelenjavne enolončnice.

Leta 2014 je časopis Journal of Food Science and Technology objavil podatek, da imajo indijski oreščki visoko vsebnost železa. Okusni in hranljivi so prav tako vir magnezija, fosforja, kalija, cinka, selena, niacina, vitamina C …
Iz njih je mogoče pripraviti rastlinske različice običajnih živil, denimo rastlinski sir.
Izjemno hranljiva semena oljne kadulje, kar je slovensko ime rastline, so polna nenasičenih maščobnih kislin, antioksidantov, vlaknin in železa.
Z njimi popestrimo juhe, solate, smutije, lahko jih dodamo jogurtu ali žitom za zajtrk.

Še dva recepta za z železom bogate jedi:
Hitro pripravljen zelo hranljiv obrok po receptu Mojce Koman, prehranske strokovnjakinje in sodelavke Odprte kuhinje, priloge in kulinaričnega portala naše medijske hiše Delo.
Potrebujemo:
Priprava:

Nasvet:
Vzamem v zakup, da niste vsi strastni ljubitelji gob, zato je zapisana količina le 250 g, kar zadošča za prvi vtis. Drugače bi vam svetovala, da vzamete dvojno količino.
Različica: Por in gobice popražite na kockah slanine.
Naredimo vnaprej: Kvinoja je skuhana hitro. Nima smisla, da bi jo kuhali vnaprej. Lahko si le narežete vse sestavine in jih shranite v hladilnik.
Zelo hranljiva jed Mojce Koman, predstavljena v Odprti kuhinji.
Potrebujemo:

Priprava:
Opomba:
Juhe, ki se kuhajo dalj časa in imajo še klobaso za dodatek, ne potrebujejo jušne osnove. Dovolj okusa jim dajo zelenjava in vsi minerali, ki se sproščajo iz nje med kuho.
Naredimo vnaprej: Zelo hranilna in odlična jed, ki jo brez težav skuhate vnaprej in celo na zalogo. Zelo priporočam.