
Galerija

Med jutranjo oddajo na drugem programu Hrvaškega radia je moški delil izkušnjo, ki ga je močno prestrašila. Pil je pivo iz steklenice in nenadoma začutil močan vbod v grlu. Hitro je odšel na urgentni oddelek, saj mu je grlo nemudoma oteklo in močno otežilo požiranje. V steklenici se, kot se je izkazalo, skrivala čebela ali osa, ki je vanjo vstopila, medtem ko ni bil pozoren. Strokovnjaki opozarjajo, da je vsak vbod žuželke v grlo ali jezik potencialno smrtno nevaren. »Vbod v grlo, usta ali jezik se vedno obravnava kot nujno stanje,« zatrjujejo, ne glede na to, ali ima oseba že znano alergijo ali gre za lokalno oteklino. Vsaka zamuda lahko povzroči zoženje dihalnih poti in tveganje zadušitve.
Pri vbodih obstajata dve glavni nevarnosti. Prva je lokalna reakcija: oteklina, bolečina in rdečina. V grlu se lahko tudi majhna oteklina hitro razvije v resen problem. Druga je sistemska alergijska reakcija, anafilaksija, ki lahko nastopi tudi pri ljudeh brez predhodnih alergij. Hitro lahko pride do padca krvnega tlaka, pospešenega srčnega utripa, težav z dihanjem in izgube zavesti. Prvi znaki nevarnosti so pogosto subtilni: občutek pritiska v grlu, težave pri požiranju, spremenjen, hrapav ali tih glas, neobičajen zvok pri vdihu ali oteženo dihanje. Če se pojavijo še kožni izpuščaji, srbenje, omotica ali slabost, gre za alarmanten znak sistemske reakcije. Vbodi v grlo se najpogosteje zgodijo poleti, ko ljudje pijejo ali jedo na prostem, in žuželke vstopijo v steklenice ali kozarce. Pri otrocih so posledice še hujše, saj imajo že tako majhen dihalni kanal.
Kaj storiti v primeru pika v grlo? Takoj na urgentni oddelek. Pomembno je, da oseba ostane mirna in ne postaja panična. Tisti, ki vedo, da so alergični, naj uporabijo adrenalinsko injekcijo (epipen), če opazijo prve znake oteženega dihanja, in takoj pokličejo pomoč. Če do pika ne pride na območju glave, je odločitev o obisku zdravnika odvisna od simptomov in zgodovine alergij. V primeru pika v grlu ali na jeziku pa ni časa, da bi situacijo spremljali doma. Zdravnik bo ocenil dihalne poti, spremljal vitalne funkcije in po potrebi predpisal antihistaminike, kortikosteroide ali adrenalin. V hujših primerih je nujen nadzor dihanja s kisikom, včasih pa tudi krajši bolnišniški nadzor, saj se reakcije lahko pojavijo ali ponovijo več ur po dogodku.