Pisani naravni sokovi

Kljub temu da se morda zdi za gozdno jagodičje že pozno, je prav začetek oktobra čas, ko dozorijo zadnje, najbolj trdožive jagode malin, robid in sibirskih borovnic ter seveda brusnic. Poleg njih je lahko precej poln v tem času še grm aronije, ki lahko počaka brez večjih težav do konca oktobra, saj zrele jagode ne odpadejo z grmičja. Poznavalci pravijo, da so ti zadnji, na mrazu preživeli plodovi še bolj zdravi, saj se zaradi nižjih temperatur v sadju tvorijo naravne snovi proti zmrzali, ki blagodejno vplivajo na zdravje in odpornost našega organizma. Kakor koli, posebni učinki gor ali dol, jagode je treba pobrati in jih shraniti, če je to mogoče. Ker pa nobena od nabranih jagod, naj bodo maline, robide ali grozdne jagode, ne ostane dolgo sveža, jih je treba kar hitro porabiti.

Sveži in babičini sokovi

Ena od metod, s katero je mogoče porabiti večje količine nabranih plodov brez večjega truda, so sveži ali kuhani sokovi ter sirupi. Še najlaže je s svežimi sokovi, ki jih sproti sočimo s sokovniki ali zmešamo v mešalnikih. Za ta namen lahko sadeže zamrznemo in jih potem vsakodnevno ali priložnostno prilagamo v svoje najljubše zelenjavno-sadne mešančke. Sveži sokovi so eden izmed boljših načinov, da svoje telo oskrbimo z vsemi potrebnimi vitamini, rudninskimi snovmi in encimi, ki jih potrebujemo za zdravo življenje. Zelo učinkoviti so predvsem zato, ker se prebavijo že v nekaj minutah. Pitje tovrstnih sokov se v alternativni medicini uporablja tudi kot oblika zdravljenja, saj se tako telo pravočasno znebi odpadnih snovi. Malo več dela kot s svežimi pa imamo s tistimi, tako imenovanimi babičinimi sokovi, ki se vkuhavajo po skrivnih receptih. Taki sokovi navadno ne vsebujejo široke palete različnih mikrohranil, saj so nekateri vitamini in druge snovi neobstojni ob segrevanju. Vendar je res tudi to, da se koncentracija drugih, na vročini obstojnih snovi, v tovrstnih sokovih poveča, saj ob segrevanju izpareva voda, sok pa postaja bolj koncentriran in tako tudi bolj hranilen. Tako se na primer marsikatera zdravju koristna barvila in pigmenti ob kuhanju ohranijo in celo koncentrirajo.

Sok trpke brusnice

Nekateri pravijo, da so brusnice čudež narave, drugi, da so zdravilo narave, super sadje, Švedi jim pravijo celo rdeče gozdno zlato in ti rdeči biseri so izvir mladosti. Malo trpke, prav posebnega 
okusa in dovolj kisle, da so odlična podlaga za sokove. Sok iz brusnic priporočajo osebam, ki so nagnjene k boleznim sečil. Svež vsebuje poleg vitamina C, ki ga je največ, veliko vitamina A, B1, B2, B3 in K. Med minerali imajo pomembno vlogo natrij, kalij, kalcij, magnezij ter fosfor. Jagode brusnic vsebujejo še naravno barvilo lutein, ta je zelo pomemben za naš vid in za zdrave oči, in pektin, ki ugodno vpliva na prebavo. Zaradi nizke vsebnosti sladkorjev se brusnični sok priporoča sladkornim bolnikom.

Sok dišeče maline

Če sta brusnica in brusnični sok kot naročena za bolj odrasel ali prefinjen okus, sta malina in njen sok tista, ki bosta razveselila in potolažila skorajda vsakogar! Aroma, ki se sprosti ob kuhanju malinovca ali malinovega soka, je tako močna in prijetna, da ni naključje, da se sadeže pogosto dodaja tudi v druge sokove, ki ne premorejo toliko barve, okusa in arome. Sicer pa je malina ta fina sestra od robide. Je namreč malce manj robustna, bolj blagega okusa in skoraj nima trnja! Pri nas rastejo maline (rastlini se reče malinjak) avtohtono ali samoniklo po svetlih gozdovih in zaraščajočih se posekah vse do nadmorske višine 1200 metrov. Grmi, ki rastejo prosto v naravi, po navadi zaradi pomanjkanja hranil v zemlji razvijejo manjše in manj sladke plodove v primerjavi z grmi, ki jih gojimo na vrtovih. Snovi v malinah v telesu delujejo razkuževalno in očiščevalno. Za domač sok nekateri celo pravijo, da je pri glavobolu učinkovitejši od aspirina!