Po nove zobe čez Dravo

V ormoškem zdravstvenem domu je bilo v času mojih mladih let, to je še v prejšnji državi, vedno vsaj polovico zdravnikov iz bratskih republik, predvsem iz sosednje Hrvaške. Tudi zobozdravniki so iskali svojo priložnost v Sloveniji. Med njimi je bil priljubljeni dr. Galeković iz vasi Vinica, manj kot deset kilometrov oddaljene od Ormoža. Ne spomnim se točno, kdaj, a najbrž v letih kmalu po osamosvojitvi, ko sem sama svoje zobovje že zaupala ljubljanskim zobozdravnikom, je podjetni možakar odprl zasebno kliniko v svojem kraju. Očitno je delal dovolj dobro, da so številni Ormožani kmalu namesto na zobozdravniški stol v domačem kraju raje sedli na njegovega. Vse drugo je zgodovina, kot radi pravimo. Sodobno in uspešno kliniko, kjer zdravijo tako rekoč vse, kar je povezano z ustno votlino, danes vodita njegova sinova, poleg pacientov iz krajev takoj čez mejo pa prihajajo k njim pacienti iz vse Slovenije in tudi iz drugih evropskih držav. Tako vsaj pravi gospa Majda iz okolice Ormoža, ki nam je zaupala svojo zgodbo, kako je hitro in dokaj poceni dobila nove zobe, s katerimi po dolgem času brezskrbno ugrizne v jabolko.

Začetki v ormoški ambulanti

Gospa se pri svojih skoraj 70 letih dobro spomni očeta Galekovića iz ormoške ordinacije: »Že takrat smo radi hodili k njemu, bil je prijazen, delal je v redu in hitro in sama sem se kar navadila nanj. Ko je odšel iz zdravstvenega doma, sva z možem nekaj časa iskala zobozdravnika doma, da se nama ne bi bilo treba voziti tja čez Dravo, pa sva si hitro premislila. Prav v tistem času je mož namreč ostal brez zob in je potreboval protezo. Tukaj bi moral precej časa čakati in kljub zdravstvenemu zavarovanju seveda doplačati za nadstandard. Pri sosedu je bilo vse enostavno. Nobene čakalne vrste, ceneje kot pri nas, čeprav si že v osnovi samoplačnik, o kakovosti pa se je mož tudi kmalu prepričal, da je dovolj dobra.« Čez leta, ko sta kliniko že prevzela sinova, je temeljito zdravljenje potrebovala tudi gospa.

Tudi najtežji primeri

Pravi, da je bilo pri njej bolj zapleteno, ker je poleg proteze potrebovala tudi zobne vsadke oziroma implantate. »Moje čeljusti so bile zaradi bolezni v tako slabem stanju, da proteze enostavno ni bilo mogoče namestiti, saj ne bi imela opore, zato so mi na kliniki predlagali na vsaki strani po en zobni vsadek, ki bi jo podpiral. Glede na zahtevnost svojega položaja sem seveda iskala drugo mnenje in možnosti zdravljenja tudi v Sloveniji, a sem se po temeljitem premisleku odločila, da zaupam zobozdravnikom, ki so uspešno pomagali že možu.« K odločitvi je pripomoglo tudi dejstvo, da so celoten proces zdravljenja opravili na kliniki, od zahtevne operacije do izdelave zobne proteze. »Zame je bilo to veliko lažje, kot če bi morala iskati kirurga drugje. Tako pa me je skozi celoten dolgotrajen proces spremljal moj zobozdravnik, ki mu najbolj zaupam. Po operaciji in namestitvi vsadkov sem morala čakati dobra dva meseca, da so se tkiva zarasla, potem pa je šlo hitro. Zobje so bili narejeni, če se prav spomnim, v enem tednu,« zadovoljno pokaže svoj nasmeh gospa Majda. Če k vsemu temu doda še ceno, je bila odločitev nedvomno pravilna. »V Sloveniji so mi izračunali predvideno ceno zdravljenja, a to je bila le približna ocena dejanskega končnega zneska, saj bi se med zdravljenjem marsikaj lahko zapletlo in zadevo podražilo. Vsekakor pa bi bilo precej več, kot sem plačala na Hrvaškem, kjer sem za nov nasmeh, v kar so vštete operacija čeljusti, namestitev vsadkov ter izdelava zgornje in spodnje proteze, odštela približno 2400 evrov.«

Danes, dobro leto po končanem zdravljenju, gospa Majda zatrjuje, da je bilo vredno vsakega centa.