Podarjeni organi rešujejo življenja

»Z evropskim dnevom darovanja, ki ga pri nas obeležujemo že četrtič, želimo povečati zaupanje ljudi in jih spodbuditi k razmišljanju o pomenu darovanja organov,« je ob tej priložnosti povedala prim. Danica Avsec, dr. med., direktorica Zavoda RS za presaditve organov in tkiv (ali krajše Slovenija-transplanta). Večina ljudi o tem plemenitem dejanju običajno razmišlja šele takrat, ko sami hudo zbolijo ali bolezen prizadene koga od njihovih bližnjih in je pogosto edina možnost za preživetje presaditev dela človeškega telesa. V Sloveniji je na čakalnem seznamu za presaditve organov trenutno približno 300 ljudi: skoraj 130 jih čaka na roženico, dobrih 100 na ledvico, skoraj 50 na srce, več kot deset na jetra in dva na pljuča.

Dolga tradicija

Nacionalna transplantacijska mreža je bila vzpostavljena šele leta 1998, čeprav je tradicija presajanja organov pri nas dolga že dobra štiri desetletja, je razložila sogovornica. Slovenija je že več let aktivna članica mednarodne transplantacijske mreže Eurotransplant, zaradi česar imamo večje možnosti za boljšo skladnost med darovalcem in prejemnikom ter za pridobitev organa za našega bolnika v nujnem primeru. Podobno je organizirano mednarodno povezovanje na področju presajanja kostnega mozga; nacionalni register Slovenija-Donor (deluje v okviru Centra za tipizacijo tkiv pri Zavodu RS za transfuzijsko medicino) je član svetovnega registra darovalcev kostnega mozga BMDW.

Darovalec lahko postane vsak zdrav človek. »Odločitev o eni najbolj etičnih oblik odgovornosti posameznika do soljudi se lahko zabeleži na kartici zdravstvenega zavarovanja ali pove sorodnikom. Prvotno odločitev o posmrtnem darovanju organov se lahko tudi prekliče.« Pristopno izjavo darovalca je mogoče podpisati na večini enot Rdečega križa, v nekaterih lekarnah in bolnišnicah, na Slovenija-transplantu in Zavodu RS za transfuzijsko medicino.

Največ ledvic

Začetki transplantacijske dejavnosti segajo v začetek 20. stoletja, prvi zares uspešen poseg pa je bil narejen leta 1954, ko je ekipa bostonskih zdravnikov z dr. J. Murrayem na čelu presadila ledvico živega darovalca – enojajčnega dvojčka, sledile pa so presaditve ledvic dvojajčnih dvojčkov, bratov, sester in pozneje nesorodnih darovalcev. Pravi razcvet je ta veja medicine doživela med letoma 1962 in 1967, ko so prvič presadili ledvico umrlega človeka, jetra, pljučno krilo, trebušno slinavko in srce.

Prva presaditev organa – ledvice živega darovalca – je bila v Sloveniji opravljena daljnega leta 1970, in sicer v kliničnem centru v Ljubljani. Od takrat do konca letošnjega avgusta so naši specialisti, ki so jim zlasti na začetku pomagali tuji strokovnjaki, presadili že 776 ledvic od mrtvih darovalcev (prvič leta 1986) in 126 od živih sorodnih darovalcev, skupaj torej kar 902! Ledvica je edini organ, ki ga je mogoče presaditi tako od mrtvega kot od živega darovalca, saj vemo, da ima vsak človek dve, živi pa lahko le z eno. Prav zato se sorodniki ali prijatelji bolnikov, ki nujno potrebujejo ta organ, pogosto nesebično odločijo za operacijo, med katero jim ga vzamejo in tako bolniku rešijo ali bistveno olajšajo življenje. Ko smo živi, lahko darujemo tudi del jeter, del črevesa ter tkiva in celice (npr. kožo in kostni mozeg). Da bi pri tem preprečili morebitne zlorabe v smislu komercializacije ali drugih prepovedanih poti, mora vsak primer tovrstnega darovanja obravnavati etična komisija za presaditve, je poudarila prim. Danica Avsec.

V številkah

V omenjenem obdobju so slovenskim bolnikom presadili še pet trebušnih slinavk (prvo leta 1990), 28 bolnikom pljuča (presaditve opravijo v Avstriji), 125 src (prvo pred 21 leti) in 175 bolnikom jetra (prva leta 1995). Poleg tega so v Transplantacijskem centru Hematološke klinike UKC Ljubljana samo v letošnjem letu do konca avgusta opravili 61 presaditev krvotvornih matičnih celic (KMC), prvič pa so takšen poseg naredili leta 1989. A to so zgolj številke. Za njimi so skrite mnoge zgodbe o neopisljivi sreči ponovnega rojstva in globoki hvaležnosti neznanemu darovalcu. Prim. Danica Avsec si želi, da bi jih bilo še več, zato nas vabi k iskrenemu razmisleku o darovanju svojih organov po smrti.