Podnebne spremembe prinašajo nove bolezni in večje obremenitve za zdravstvo

Za vremensko občutljive ljudi je bil prvi mesec leta naporen. Po eni strani zaradi občasno povišane ravni onesnaženja zraka v obdobju mirnega vremena v območju visokega zračnega tlaka, po drugi strani pa zaradi povišane vremenske obremenitve v času intenzivnega vremenskega dogajanja.

Močan jugozahodni veter z razmeroma toplim in vlažnim zrakom občutljivim ljudem vedno prinaša bolj ali manj opazne težave, tudi če nas padavine še niso dosegle. Hladen severovzhodni veter je težave povzročal predvsem kroničnim bolnikom. Zima je čas, ko so območja visokega ali nizkega zračnega tlaka nad Evropo in Sredozemljem običajno najbolj intenzivna, s tem pa je tudi vpliv vremena na razpoloženje in počutje najbolj izrazit.

Lansko leto najtoplejše

Ob raznovrstnih letnih pregledih je izstopal podatek, da je bilo lansko leto na svetovni ravni, in tudi v Sloveniji, najtoplejše, odkar sistematično spremljamo podnebne razmere. Podnebje neposredno ali posredno vpliva na vse dejavnosti, tudi na zdravje.

Naraščanje povprečne temperature spremljajo spremembe vzorcev padavin, spremembe v pogostosti in intenziteti izjemnih vremenskih pojavov, kar ima posledice na bistvenih sestavinah okolja, ki vplivajo na dobro zdravje, na primer na kakovost zraka, varno pitno vodo, kakovost pridelane hrane, lahko pa tudi neposredno vplivajo na varnost.

Podnebne spremembe krepijo tveganje, ki vključuje porast bolezni, povezanih z visoko temperaturo zraka in toplotno obremenitvijo, bolezni dihal in duševne težave. Spreminjajoče se podnebje povečuje možnost prenosa bolezni z žuželkami, vodo, hrano in zrakom.

Najbolj prizadeti bodo najranljivejši

Kot večino sprememb bodo tudi podnebne zdaj in v prihodnje občutili predvsem najbolj ranljivi v naši družbi. Se kot družba dovolj prilagajamo in pripravljamo na spreminjajoče se podnebje? Ali dovolj krepimo ustrezne službe in sektorje, da bodo kos razmeram v prihodnje? Je naša infrastruktura dovolj odporna in predvsem dovolj kakovostno vzdrževana?

Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje bo prineslo učinke na dolgi rok in zgolj, če ga bodo upoštevali povsod po svetu. FOTO: Marco Longari Afp

Bomo kos povečani potrebi po zdravstvenih storitvah ne samo zaradi podnebnih sprememb, ampak tudi zaradi spreminjajoče se demografske strukture? Dejstvo je, da se že zdaj srečujemo s kroničnim pomanjkanjem zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja ter podaljševanjem čakalnih dob, kar poslabšuje dostopnost do zdravstvene oskrbe, najbolj prizadeti so seveda najbolj ranljivi člani družbe.

Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje bo prineslo učinke na dolgi rok in zgolj, če ga bodo upoštevali povsod po svetu. Kratkoročno nam pomaga prilagajanje in z njim krepitev odpornosti proti tveganjem, ki jih prinaša nova podnebna realnost. Zmanjšanje onesnaženosti zraka in okolja na sploh, odpornejša infrastruktura, prilagajanje domov in zgradb ter zagotavljanje zdravstvene oskrbe bodo ključni za spopadanje z vplivi podnebnih sprememb.