Pogosto brez očitnih simptomov

O družinski hiperholesterolemiji govorimo, ko ima oseba visoke ravni holesterola v krvi že od mladosti. To stanje je posledica mutacij v genih, ki uravnavajo presnovo maščobe, kar povzroči, da telo ne more učinkovito odstraniti presežnega holesterola iz krvi, zato se začne kopičiti v žilnih stenah, kar povečuje tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, in to že v zgodnejših življenjskih obdobjih kakor pri ljudeh brez te genetske motnje.

»Stanje običajno zahteva zgodnje zdravljenje in redno spremljanje ravni holesterola, da se zmanjša tveganje za zaplete,« pojasnjuje Irena Kumelj, dr. med., spec. pediatrije, iz Medicinskega centra Barsos. »Na povišan holesterol bi morali biti posebno pozorni ljudje z nezdravim življenjskim slogom, kot so tisti, ki se ne prehranjujejo uravnoteženo, ne telovadijo dovolj ali pogosto uživajo predelano hrano in nasičene maščobe. Prav tako morajo biti previdni posamezniki s čezmerno telesno težo, kadilci, starejši.«

Povišane vrednosti pogosto nimajo očitnih simptomov, zato je zgodnje odkrivanje mogoče le s pregledi, opozarja pediatrinja Irena Kumelj. FOTO: Osebni arhiv

Povišane vrednosti holesterola pogosto nimajo očitnih simptomov, zato je zgodnje odkrivanje mogoče le s pregledi. Redne meritve zdravnikom omogočajo, da spremljajo učinek zdravljenja, prehranskih sprememb ali drugih ukrepov za zmanjšanje holesterola.

Tveganje resnih težav

»Nagnjenost k povišanemu holesterolu je lahko dedna. To pomeni, da imajo otroci večje tveganje za razvoj povišanega holesterola že v mladosti, tudi če se zdravo prehranjujejo in živijo aktivno. Dedna nagnjenost povečuje verjetnost, da se bodo pri potomcih prej razvile bolezni, povezane s srčno-žilnim sistemom, če ne sprejmejo preventivnih ukrepov. Zaradi tega je za potomce pomembno, da se redno udeležujejo pregledov in spremljajo ravni holesterola, saj lahko pravočasno ukrepanje prepreči resnejše zdravstvene zaplete,« pojasnjuje Kumljeva, ki poudarja, da je pri spopadanju s holesterolom ključno spremeniti življenjski slog: »Osredotočimo se na prehrano, bogato z vlakninami, svežim sadjem, zelenjavo in polnovrednimi žiti, ter zmanjšamo uživanje nasičenih maščob in transmaščob ter predelanih živil. Redna telesna dejavnost pomaga izboljšati raven dobrega holesterola, HDL, in znižati raven slabega, LDL. Pomembno je tudi vzdrževanje zdrave telesne teže. Opustitev kajenja ter omejevanje uživanja alkohola pripomoreta k boljšemu zdravju srca. Zdravnik pogosto predlaga prehranske dodatke za dodatno uravnavanje ravni holesterola, predpiše lahko tudi zdravila, kot so statini ali drugi hipolipidemiki.«

Skrb za zdravo prehrano je eden od ključnih ukrepov. FOTO: Happy_lark/Getty Images

Ob povišanih vrednostih holesterola v krvi je nujno ukrepati, sicer tvegamo resne težave, opozarja sogovornica: »Povišan holesterol lahko vodi do nabiranja maščobnih oblog na stenah arterij, kar zmanjšuje njihov premer in otežuje pretok krvi. To stanje, znano kot ateroskleroza, lahko poveča tveganje za srčne napade, možgansko kap in druge srčno-žilne bolezni. Dalj časa trajajoče povišane ravni holesterola lahko spodbudijo tudi razvoj hipertenzije, srčnega popuščanja in perifernih arterijskih bolezni.«

Ob letošnjem svetovnem dnevu družinske hiperholesterolemije bo stroka znova postavila v ospredje pomen spremljanja ravni holesterola in prepoznavanja tveganj ter poudarila potrebo po zgodnjem odkrivanju in zdravljenju tega stanja.